ARHIV PRISPEVKOV
RZ: Odločitve
Čutim, da ta tokratna pot, čeravno neuspešna z vidika načrtovane trase, potrebuje zaključek, neke vrste potrditev, da le ni bila tako nesmiselna in nepomembna.
Potlačena čustva
Vse naše življenje oblikujejo čustva. Nekatera prepoznamo, jih sprejmemo, izrazimo in predelamo. Spet drugim bi se najraje izognili, jih odrinili stran od sebe, zatrli ali se nanje ne odzvali. Zatiranje lastnih čustev, občutkov je lahko za nas škodljivo. Poznati lasten način predelovanja čustev je zato pomembno, saj nam lahko pomaga pri ohranjanju blagostanja in ravnovesja v duševnem zdravju.
RZ: Letošnji prazniki so zame zelo drugačni
Pred nami je veseli december, kot ga poimenujemo vsako leto, kot slišimo na radijskih postajah, kot vidimo na obrazih mimoidočih. To veselje je globoko zakoreninjeno tudi v moji biti. Vsako leto se veselim postavljanja božičnega drevesca, pripravljanja daril in pa seveda druženja s prijatelji in družino. Čeprav prinesejo prazniki s seboj tudi nekaj bolečine (povezane predvsem z neurejenimi odnosi) pa so še vedno velik vir sreče, topline in miru.
Odnos z očetom
Oče predstavlja steber družine, varnost in stabilnost. S svojo razumnostjo in organiziranostjo je sposoben vnesti mir ob nemiru in vznemirjenosti družine. Odnos oče–otrok se vzpostavi v najzgodnejšem obdobju in je pomemben tako za otroka kot za očeta, saj so otroci močno navezani na očeta že pri starosti devetih mesecev.
Izgube in proces žalovanja
Vsak človek se sooča z izgubami in takrat na dan privrejo najranljivejši občutki, ki nas popolnoma zapolnijo in zahtevajo pozornost. Proces, ki nas popelje od prvotnega šoka ob izgubi, ko se vse zdi neobvladljivo do integracije teh občutkov in strahov v novo realnost življenja, imenujemo žalovanje.
Žalovanje je povsem naraven proces, ki se sproži kot odziv na izgubo. Najpogosteje žalovanje povezujemo z odzivom na fizično izgubo, kot je smrt za nas pomembne osebe, vendar je lahko prisotno tudi pri simboličnih ali socialnih izgubah, kot so izguba službe, ločitev, izguba dela, smrt domače živali, kronična bolezen, izguba lastnine in podobno.
Likovna terapija: kaj, zakaj, kako
Ali ste vedeli, da obstaja več različnih vrst terapije, med njimi tudi terapije, ki niso samo pogovorne? Poznate izraz “terapija z umetnostjo” poznana tudi kot “likovna terapija” (angl. Art Therapy)?
Depresija, najbolj razširjena duševna motnja
Depresija ali bolje depresivna motnja, je motnja razpoloženja in čustvovanja s sočasnimi spremembami izgleda, vedenja, mišljenja in drugih duševnih funkcij. Tvori jo cela paleta znakov in simptomov, od izrazito individualnih telesnih in duševnih sprememb, pa vse do sprememb posameznikove povezanosti z družbo. Depresivna motnja je najpogostejša duševna motnja, saj na njen razvoj vplivajo različne vrste ranljivosti, od pretežno dednostno obarvanih pa vse do ranljivosti, ki so povezane s širšim in ožjim okoljem, v katerem in s katerim prihaja posameznik v stalne ali občasne stike. Med ranljivostmi so pomembne dolgotrajne obremenitve (finančne težave, brezposelnost, telesna bolezen, bolezni bližnjih,…) in težave v medosebnih odnosih (odsotnost zaupne osebe, konfliktni odnosi, pretirano intenzivni odnosi).
Komunikacija s starejšo osebo
Pristne medčloveške odnose dosežemo in ohranjamo samo tako, da smo pozorni do ljudi, da si vzamemo čas zanje in da smo v pogovoru z njimi vsaj toliko pozorni na lastno besedno in nebesedno govorico kot na njihovo. Ker si to želijo in od nas pričakujejo vsi ljudje, s katerimi vstopamo v kakršno koli interakcijo, ne samo starostniki, veljajo torej pri komunikaciji s slednjimi enaka osnovna oz. temeljna načela besednega in nebesednega sporočanja.
Nazaj v šolo: pomen zdrave samopodobe v šolskem okolju
Samopodoba je definirana kot posameznikovo subjektivno doživljanje samega sebe – torej tisto, kar je naša predstava o tem, kaj smo, kaj imamo radi, česa ne maramo, v čem smo dobri in kaj nam še beli lase. To kompleksno predstavo o sebi, o svojih sposobnostih ne gradimo sami, temveč s pomočjo informacij, ki jih pridobimo iz okolja. Eno izmed nedvomno pomembnejših okolij v katerih se znajdemo tekom življenja je šolsko okolje, v katerem se srečujemo z izzivi v medosebnih odnosih (predvsem s sovrstniki) in pa šolskimi izzivi, med katerimi je tudi učni uspeh. Ker je šolsko leto pred vrati si zato v nadaljevanju poglejmo, kako se šolsko okolje prepleta s samopodobo otrok in kako jim lahko odrasli pomagamo pri oblikovanju zdrave samopodobe, ki jih bo spremljala še vnaprej.
Ritmičnost v odnosu med mamo in dojenčkom
Umetnost starševstva je umetnost ohranjanja stika ali kot mu pravimo tudi uglaševanja z novorojenčkom, potem dojenčkom, malčkom, otrokom, mladostnikom in odraslo osebo. Uglaševanje z dojenčkom je lahko za odrasle zahtevno, ker smo polni svojih misli, ciljev, načrtov, ki nas pogosto poganjajo v naglico in učinkovito ravnanje.
Pomen čustvene inteligentnosti
Dogajanje okoli sebe občutimo, opazujemo, razmišljamo o njem in se nanj odzivamo na različne načine. Pri tem nam pomagajo čustva, katera so definirana kot duševni procesi in stanja, s katerimi doživljamo značilen vrednostni odnos do stvari, oseb in dogodkov. Čustva nam pomagajo bolje razumeti trenutne zahteve konkretne situacije, v kateri se nahajamo, kar olajšuje načrtovanje, reševanje problemskih situacij in omogoča opažanje stvari, oseb in dogodkov iz različnih vidikov.
Kako obdržati odnos z mladostnikom
V kontekstu mladostnikovega osamosvajanja, oblikovanja identitete, razvoja vzajemnih in stabilnih odnosov z vrstniki ter postopnega sprejemanja in preizkušanja različnih odraslih vlog odnosi med mladostniki in starši postajajo vse manj strukturirani v primerjavi s tistimi iz otroštva. Mladostniki preživijo s starši manj prostega časa kot otroci, njihove skupne prostočasne dejavnosti so pogosto omejene predvsem z nakupi, gledanjem televizije, socialnimi obveznostmi in potovanji.
Ostanite v stiku z nami
S prijavo na psihološke e-novice se boste pridružili vsem, ki že prejemajo novosti povezane z našimi programi, skupinami in izobraževanji. Prav tako pa bomo poskrbeli, da pridejo vse vsebine iz našega bloga v vaš e-poštni nabiralnik.