Samodestruktivni sram je globoko zakoreninjen občutek nevrednosti, ki ne obsoja zgolj naših dejanj, temveč naše celotno bitje, kar vodi v perfekcionizem, izogibanje, samosabotažo in različne oblike zasvojenosti. Pot k okrevanju vključuje razvijanje samozavedanja, samosoučutja in povezovanje z drugimi, saj sram izgublja svojo moč, ko ga prepoznamo, poimenujemo in delimo z zaupanja vrednimi osebami, s čimer postopoma preoblikujemo svojo notranjo zgodbo in odnos do samega sebe.
Čustveno prenajedanje je kompleksen psihološki mehanizem, pri katerem hrana simbolizira ljubezen, varnost in nadzor, kar dokazuje tudi zgodba Petre, ki s prenajedanjem doseže začasno olajšanje od neprijetnih čustev in nezadovoljenih psiholoških potreb. Pot k okrevanju ni v strogih dietah, temveč v razvoju zavedanja o povezavi med čustvi in hranjenjem, prepoznavanju čustvene lakote ter učenju novih načinov za neposredno zadovoljevanje psiholoških potreb.
Obrambni mehanizmi so nezavedni psihološki procesi, ki ščitijo našo psiho pred težkimi čustvi, a lahko v odraslosti ovirajo osebnostno rast in zdrave odnose. Članek predstavlja njihovo funkcijo, najpogostejše vrste in praktične korake za preseganje omejujočih vzorcev, kar vodi k pristnejšemu doživljanju življenja in boljšim medosebnim odnosom.
Progresivna mišična relaksacija je tehnika za zmanjševanje stresa in tesnobe, ki temelji na zaporednem napenjanju in sproščanju mišičnih skupin, kar omogoča doseganje globlje sprostitve in prekinja začarani krog med telesno napetostjo in duševnim stresom. Vaja vključuje sistematično zaporedje napenjanja in sproščanja različnih mišičnih skupin od rok, obraza in vratu do trupa in nog, pri čemer mišice najprej za 5-7 sekund napnemo, nato pa nenadoma sprostimo in se 15-20 sekund zavedamo prijetnega občutka sproščenosti.
Čuječnost je praksa zavestnega usmerjanja pozornosti na sedanji trenutek, pri kateri opazujemo svoje misli, občutke in okolico na sprejemajoč način brez presojanja. Prinaša številne koristi za duševno in telesno zdravje, vajo “Pet čutov” pa lahko izvajamo kjerkoli z zaporednim osredotočanjem na vidne, tipne, slušne, vonjalne in okušalne zaznave v našem okolju.
Težave najstnikov pri ubesedenju čustev so rezultat kompleksne interakcije nevrobioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Razumevanje teh dejavnikov lahko pomaga staršem, učiteljem in drugim pomembnim odraslim, da ustvarijo okolje, kjer najstniki postopoma razvijajo sposobnost prepoznavanja in izražanja svojih čustvenih izkušenj.
Ostanite v stiku z nami
S prijavo na psihološke e-novice se boste pridružili vsem, ki že prejemajo novosti povezane z našimi programi, skupinami in izobraževanji. Prav tako pa bomo poskrbeli, da pridejo vse vsebine iz našega bloga v vaš e-poštni nabiralnik.
