Dogajanje okoli sebe občutimo, opazujemo, razmišljamo o njem in se nanj odzivamo na različne načine. Pri tem nam pomagajo čustva, katera so definirana kot duševni procesi in stanja, s katerimi doživljamo značilen vrednostni odnos do stvari, oseb in dogodkov. Čustva nam pomagajo bolje razumeti trenutne zahteve konkretne situacije, v kateri se nahajamo, kar olajšuje načrtovanje, reševanje problemskih situacij in omogoča opažanje stvari, oseb in dogodkov iz različnih vidikov. 

Čustvena inteligentnost obravnava, kako obvladujemo sebe in svoja čustva ter medsebojne odnose.  Je skupek sposobnosti, ki naj bi posamezniku pomagale natančneje izražati in oceniti lastna čustva in čustva drugih ter jih uporabljati pri načrtovanju, motiviranju in doseganju življenjsko pomembnih ciljev. Od čustvene inteligentnosti je zato v veliki meri odvisno, kako uspešni bomo v odnosih z drugimi.

Značilnosti čustvene inteligentnosti

Čustvena inteligentnost je splet nekognitivnih zmožnosti, spretnosti in kompetenc, ki vplivajo na uspeh posameznika pri soočanju z okoljem. Le-te določajo kako učinkovito bo oseba razumela in izrazila samo sebe, razumela in se bila sposobna poistovetiti z drugimi ter kako učinkovito se bo spopadala z dnevnimi zahtevami. Med glavne značilnosti čustvene inteligentnosti zato uvrščamo:

• • sposobnost prepoznave, razumevanja in izražanja lastnih čustev in občutkov,
  • sposobnost upravljanja in nadzora lastnih čustev,
  • sposobnost prepoznave, razumevanja in poistovetenja s čustvi in občutki drugega,
  • sposobnost učinkovitega upravljanja s spremembami, adaptacija in reševanje problemov osebne in medosebne narave in
  • sposobnost ustvarjanja pozitivne emocionalnosti in samo-motivacije.

Če razumemo svoje občutke, se lahko na pravilen način prebijemo skozi trenutne težave v življenju in se izognemo prihodnjim. Če čustva potlačimo, se lahko ta kmalu spremenijo v neprijetno napetost, stres in zaskrbljenost. Čustva, ki niso upoštevana obremenjujejo tako razum kot telo. Sposobnost jasnega izražanja čustvenih stanj je bistvena sposobnost človeškega iskanja stika z drugimi ter iskanja uglašenosti. Tudi razumevanje lastnih čustev in čustev drugih je odvisno prav od te čustvene vzajemnosti, torej nezavedne sposobnosti uglasiti se na drugega in preko te uglašenosti vzdržati v stiku s seboj. Sposobnost pravilnega prepoznavanja in razumevanja čustev drugih ima pomembno vlogo tudi v posameznikovih socialnih odnosih, saj dobri odnosi zahtevajo sposobnost čustvene inteligentnosti. Ta je pretežno rezultat učenja, saj vključuje znanje o pomenu različnih situacij, gest, lastnih čustvenih izrazov, idr., ki ga oseba pridobiva z izkušnjami. 

Pomen čustvene inteligentnosti

Čustva dajejo povratno informacijo o doseganju ciljev in uspešnosti zadovoljevanja potreb. Čustveno inteligentni posamezniki pri svojem delovanju upoštevajo svoje misli in čustva, zato bi pri njih pravzaprav lahko govorili tudi o neki potrebi po tovrstnih informacijah. Osebe, ki poznajo svoja čustva in čustva drugih ter znajo z njimi spretno ravnati in jih uravnavati imajo prednost na različnih življenjskih področjih. Tako v doživljanju ljubezni, v intimnih odnosih kot dojemanju nenapisanih pravil.  Med čustvene lastnosti, ki v največji meri prispevajo k socialnemu “uspehu” posameznika se zato uvršča empatija, izražanje in razumevanje občutkov, neodvisnost, prilagodljivost, občutek priljubljenosti, učinkovito reševanje medosebnih problemov, prijaznost, spoštovanje, nadziranje razpoloženja in neodvisnost.

Raziskave so pokazale tudi, da se čustvena inteligentnost povezuje s samospoštovanjem. Osebe, ki so višje čustveno inteligentne pa so tudi manj nagnjene k depresiji in bolj uspešne pri soočanju s stresom. Sposobnost čustvene inteligentnosti namreč omogoča lažje obvladovanje stresa, saj lahko težke situacije rešimo, še preden postanejo neobvladljive. Ljudje, ki ne uporabljajo svojih sposobnosti čustvene inteligentnosti, bodo zelo verjetno uporabili druga, manj učinkovita sredstva, kar je tudi precej odvisno od prejetih družinskih vzorcev. Tako kot nekatere družine spodbujajo izražanje in raziskovanje čustev, jih druge ne. 

Prispevek je povzet in prirejen po diplomskem delu Maje Maraž dostopnem na povezavi.