Pismo bralke
Pozdravljeni,
Poročena sem že osem let in imam občutek, da se moj zakon počasi spreminja v sobivanje. Z možem imava spolne odnose morda enkrat ali dvakrat na mesec, sama pa bi si jih želela veliko pogosteje. Poskušala sem namigniti, včasih tudi direktno povedati, kaj si želim, a imam občutek, da on enostavno ni zainteresiran.
Ni da bi se prepirala ali imeli kakšne večje težave. Oba delava, skrbiva za gospodinjstvo, pogovarjava se o vsakdanjih stvareh. Imava tudi dva šoloobvezna otroka, kar terja svoj davek – vozimo ju na dejavnosti, pomagamo pri domačih nalogah, skrbiva zanje. Zvečer sva pogosto preprosto izčrpana.
A pogrešam tisto toplino, ki sva jo imela na začetku. Pogrešam trenutke, ko sva se res povezala, ko sva se smejala skupaj, ko sva si vzela čas drug za drugega. Zdaj je večino časa vsak na svojem telefonu ali pred televizijo, ko otroka končno zaspita.
Včasih se sprašujem, če sem jaz tista, ki pričakuje preveč. Mogoče so dolgotrajni partnerski odnosi enostavno takšni. Vendar pa v sebi čutim, da si želim več – več bližine, več intimnosti, več povezanosti. Ne vem, kako bi to povedala možu, ne da bi se slišalo kot očitek ali pritisk.
Kaj svetujete?
Petra
Odgovor psihoterapevtke
Draga gospa Petra,
Vaše pismo me je globoko dotaknilo, ker v njem prepoznavam zgodbo mnogih parov s šoloobveznimi otroki, ki pridejo po pomoč. Najprej želim poudariti, da vaša želja po intimnosti, toplini in povezanosti ni “preveč” – to so osnovne človeške potrebe v partnerskem odnosu, ki ostajajo pomembne tudi sredi vseh življenjskih obveznosti.
To, kar opisujete, je izjemno pogost pojav pri starših. Med skrbjo za otroke, službo in gospodinjstvom pogosto ostaneta partnerja na repu prioritet. V psihologiji temu pravimo “rutinizacija odnosa” – partnerja postaneta “funkcionalna”, vendar izgubita emocionalno in fizično intimnost. To ni znak propadajočega zakona, ampak izziv življenjske faze, ki ga lahko premagata z zavestnim pristopom.
Razumem vašo bolečino, ko se počutite nevidno in zavrnjeno. Ta občutek osamljenosti v partnerstvu je eden najbolj boleči, ker se znajdete ob osebi, ki vam naj bi bila najbližja, a se počutite odrezano od njene pozornosti in naklonjenosti. Pomembno je vedeti, da to, kar doživljate, ni osebno zavračanje vas kot ženske ali partnerke.
Vaša čustva so popolnoma upravičena. Želja po rednejših spolnih odnosih in globlji povezanosti z možem je naravna potreba. Seksualnost je pomemben del partnerskega odnosa, ki vključuje tako fizično kot emocionalno intimnost. To ni le fizična potreba, temveč način, kako se čutimo ljubljene, želene in povezane s partnerjem.
Starševstvo prinaša edinstven niz izzivov za partnerski odnos. Ko ste ves dan v vlogi staršev – organizirate, skrbite, rešujete probleme, vozite na dejavnosti – lahko pozabite, da ste tudi žena in mož. Zvečer, ko otroka končno zaspita, sta pogosto tako izčrpana, da nimate energije drug za drugega. To je povsem razumljivo, vendar dolgoročno škodljivo za partnerstvo.
Začnete lahko z nežnim, odkritim pogovorom v mirnem trenutku, ko nista pod stresom. Namesto “ti nisi zainteresiran”, poskusite povedati “jaz pogrešam našo bližino in se počutim osamljeno” ali “rada bi, da si vzameva več časa drug za drugega, ker tako gradiva močen odnos tudi z najinimi otroci”. Takšen pristop odpira vrata razumevanju namesto obrambe. Morda bo ugotovil, da se tudi on počuti oddaljen, vendar ne ve, kako to izraziti.
Intimnost lahko gradite tudi v majhnih, a pomembnih trenutkih. Telefone postavite stran med večerjo in se res poslušajte. Dotaknite se ga med pogovorom, objemite ga spontano med pripravo zajtrka. Ti majhni fizični stiki ohranjajo povezavo. Lahko si vzamete petnajst minut za iskren pogovor pred spanjem o tem, kako se počutita in kaj potrebujeta.
Iščite priložnosti za intimnost tudi zunaj spalnice. Jutro, preden se otroka zbudita, je lahko čudovit čas za nežnost. Popoldanski počitek ob vikendih, ko se otroci igrajo, ali zavestno zgodnje uspavanje otrok lahko ustvari prostor za vas. Ne pozabite, da intimnost ni vedno spolni odnos – lahko je preprosto ležanje objeta in pogovarjanje o sanjah.
Skrb za partnerski odnos ni luksus, temveč naložba v stabilnost celotne družine. Srečni starši pogosto vzgajajo srečnejše otroke. Vaša potreba po intimnosti in povezanosti je legitimna in pomembna – ne odnehajtie v iskanju načinov, kako jo uresničiti.
Starševstvo zahteva organizacijo vseh življenjskih področij – zakaj ne bi organizirala tudi časa za intimnost? Dogovorita se za reden “večer za naju”, četudi samo enkrat tedensko, ko sta popolnoma prisotna drug drugemu. Poiščite podporo pri starih starših, sorodnikih ali prijateljih, ki lahko občasno varujejo otroka. To ni sebičnost, temveč naložba v stabilnost vaše družine.
Pomembno je tudi razumeti, da moški pogosto izražajo stres in izčrpanost drugače kot ženske. Medtem ko vi morda čutite potrebo po bližini in pogovoru, se on umika v tišino ali tehnologijo. To ni nujno znak nezainteresiranosti, temveč njegov način spoprijemanja s preobremenitvijo. Povprašajte ga, kako se počuti, kaj ga obremenjuje, kaj potrebuje od vas.
Ne pozabite tudi nase. Kdaj ste nazadnje naredili nekaj zase, kar vas izpolnjuje? Ženske pogosto pozabimo na lastne potrebe v vrtincu skrbi za družino. Vendar pa lahko le iz polne posode nalijevamo drugim. Poskrbite za svojo energijo, fizično počutje in čustveno ravnotežje.
Če se pogovor izkaže za težavnega ali če ne vidite napredka, priporočamo parom psihoterapijo. Nevtralni prostor s strokovnjakom lahko pomaga pri odprti komunikaciji brez obtoževanja in najdeta načine, kako obnoviti intimnost v vašem odnosu.
Pomembno je razumeti, da izčrpanost staršev pogosto vpliva na spolno željo – to ni osebno zavračanje. Možno je, da se tudi vaš mož bori z utrujenostjo in stresom, vendar tega ne izraja na enak način kot vi.
Z razumevanjem in podporo,
Mag. Maja Maraž
POMEMBNO OBVESTILO: V kolumni “Psihoterapevtka odgovarja” nudimo splošne smernice, ki so lahko v pomoč pri vsakdanjih izzivih, s katerimi se soočajo starši, pari in posamezniki v različnih življenjskih obdobjih. Vendar pa je pomembno poudariti, da odgovori v tej kolumni ne nadomeščajo strokovne psihoterapevtske obravnave ali medicinskega zdravljenja. Če se vi ali vaša družina soočate z resnimi psihološkimi težavami, kot so anksioznost, depresija, travme ali druge duševne stiske, svetujem, da poiščete pomoč strokovnjaka, kot je psihoterapevt, psihiater ali drug licenciran zdravstveni delavec. Kontaktirate nas lahko preko info@prinstitut.com ali preko telefonske številke 040 806 528.
