Jeza je čustvo, s katerim se vsi srečujemo v življenju. Lahko je naravna in celo zdrava reakcija na določene situacije, vendar je pomembno, kako se soočamo z njo. V tem psihološkem spisu bomo raziskali, kako se soočati z lastno jezo na način, ki je konstruktiven in koristen za nas in druge.
Izgorelost, pogosto imenovana tudi sindrom izgorelosti, je resna oblika stresa in čustvene izčrpanosti, ki jo lahko doživijo ljudje na delovnem mestu ali v drugih življenjskih okoliščinah. To je stanje, ki prizadene fizično in čustveno dobro počutje posameznika, če se ne obravnava pravočasno. V tem članku bomo razpravljali o tem, kaj izgorelost je, kako jo prepoznati, ter kakšni so načini za njeno preprečevanje.
O pomenu navezanosti in različnih stilih smo že pisali. Z današnjim prispevkom vas vabimo, da si vzamete deset minut in ta čas namenite sebi, natančneje odkrivanju svojega stila navezanosti.
Samospoštovanje je splošni občutek, ki ga imamo o svoji lastni vrednosti ali samovrednotenju. Močan in trden občutek samospoštovanja izvira globoko iz notranjosti, iz prepričanja o naši pomembnosti in vrednosti.
V Sloveniji so knjige o samopomoči, predvsem tiste o moči pozitivnih mislih, že leta v samem vrhu prodajanih. Priljubljenost teh del kaže, da je pozitivni pogled na svet in življenje nekaj res pomembnega, celo tako zelo, da je morda postala prisotnost prevladujočih pozitivnih občutkov merilo za dobro, zdravo, uspešno in kvalitetno življenje.
Ljubezen občutimo v koži, trebuhu in v srcu. Nova znanost pa pravi, da resnično jedro ljubezni predstavljajo možgani. Možgani so ključni za proces ljubečega plesanja z drugim.
“Potrebujemo štiri objeme na dan za preživetje. Osem objemov na dan za zdravo funkcioniranje. Dvanajst objemov na dan za osebno rast.”
Sreča je nedokončno raziskan fenomen in v naših življenjih ima zelo pomembno vlogo ter vpliv na način življenja. Za vsakega izmed nas ne obstaja univerzalen recept, ki bi deloval na vse in v naša življenja prinašal srečo, psihološko blagostanje in dobro počutje.
Naučeni optimizem je eden izmed konceptov pozitivne psihologije, nasproten naučeni nemoči. Opredelil ga je Martin Seligman, oče pozitivne psihologije, sam proces učenja optimizma pa smatra kot pomembnega, saj si lahko posameznik pomaga izboljšati svoje duševno zdravje in živeti boljše življenje. Z naučenim optimizmom razvijamo svoje sposobnosti, da lahko na svet gledamo z bolj pozitivnega vidika.
V zadnjem času smo bombardirani s slabimi novicami. Nasilje, umori, brezsmiselni napadi, širjenje virusa, smrtne žrtve… zdi se, da je zrak na sičen z negotovostjo, strahom in nezaupanjem. Občutki niso enostavni in za veliko ljudi pretežki. Poleg splošnega negativnega stanja sveta pa se vsak sooča tudi z osebnimi stiskami. Izgube služb, negotova prihodnost, stres učenja otrok, izoliranost od bližnjih in v najtežjih primerih izguba le teh, lahko hitro privedejo v občutje brezupnosti. Velikemu številu ljudi se je življenje popolnoma obrnilo na glavo. Sanje, začrtane poti, načrti, so se nenadno spremenili. Se je sploh še smiselno boriti?
Strah je čustvo, ki opozori na zaznano nevarnost. Zaznana nevarnost je lahko zunanja, lahko je realna, lahko pa tudi namišljena. Kljub pomembni prilagoditveni funkciji, ki jo ima čustvo strahu, je to neprijetno čustvo, ki ga doživljamo kot bolečega in negativnega. Podobno kot jeza ima tudi strah funkcijo samozaščite. Človeka je lahko strah neposredne fizične nevarnosti, ki mu grozi, lahko ga je strah katastrofalnih pričakovanj v zvezi s svojo prihodnostjo ali prihodnostjo drugih, lahko ga je strah pred prihodnjimi neuspehi, izgubami pa tudi uspehi. Na več stvari je posameznik navezan, več razlogov za strah ima. Čeprav je čustvo strahu lahko zelo neprijeten, je bolje, da si ga dovolimo občutiti, kot da ga potlačimo. Poleg tega, da nas omejuje pri odločitvah, lahko potlačeno strah vodi do depresije, jeze in zatiranja drugih čustev.
Vsako rojstvo je pravi mali čudež narave. Hkrati je to poseben čas tudi zaradi številnih sprememb, ki nastanejo. Ženska se po porodu srečuje s telesnimi in psihičnimi spremembami, spremeni se način življenja, medosebni odnosi, lahko tudi socialno in finančno stanje. Že med nosečnostjo in v prvih mesecih po porodu so spremembe in nihanje razpoloženja pri ženskah zelo pogoste. Od kratkih, blažjih poporodnih otožnosti do tesnobe, globlje depresivnosti in do prave poporodne psihoze. Težave se lahko pokažejo kmalu in pa vse do enega leta po porodu, najpogosteje v prvih štirih tednih. Poporodna depresija je resna duševna motnja, pojavi se lahko v prvih mesecih po rojstvu prvega ali katerega koli naslednjega otroka, po splavu ali po rojstvu mrtvega otroka. Depresija je po rojstvu zaradi velike spremembe v načinu življenja in medosebnih odnosih mogoča tudi pri očetih.
Ostanite v stiku z nami
S prijavo na psihološke e-novice se boste pridružili vsem, ki že prejemajo novosti povezane z našimi programi, skupinami in izobraževanji. Prav tako pa bomo poskrbeli, da pridejo vse vsebine iz našega bloga v vaš e-poštni nabiralnik.