Prvi teden julija. Vaš najstnik je odšel na tabor, mlajši otrok pa k babici na podeželje. Dom je nenadoma pretih. Ni več vpitja “Mama, kje so moje nogavice?”, ni čakanja v koloni za kopalnico, ni pogajanja o tem, kaj bo za večerjo. Mislili ste, da boste uživali v tišini. Vendar se počutite… prazen.

Če se v tej situaciji prepoznate, niste sami. Poletni sindrom praznega gnezda je pogostejši, kot si mislimo, vendar o njem redko govorimo.

Ko poletje postane preveč tiho

Poletni meseci imajo svoj posebni ritem. Otroci so doma, dnevi so daljši, življenje se upočasni. A ko otroci nenadoma odidejo – na tabore, k sorodniki, k prijateljem – se ta ritem poruši. Namesto postopnega privajanja na prazen dom, kot se zgodi ob vstopu otrok v šolo ali odselitvi, se poleti soočimo z nenadnim molkom.

Psihologi pojasnjujejo, da je poletni sindrom praznega gnezda drugačen od tradicionalnega. Medtem ko se klasični sindrom razvije postopoma, ko otroci odrastmo in se osamosvojijo, poletna različica udari nenadoma in intenzivno. Vemo, da je začasna, a to ne pomeni, da ni čustveno zahtevna.

Zakaj je toliko težje, kot smo pričakovali?

Mnogi starši se soočijo s presenetljivim odkritjem: čas zase, po katerem so hrepeneli med šolskim letom, se jim zdi prazen in nezaželen, ko ga končno dobijo. Zakaj je tako?

Identiteta, vpeta v starševstvo Skozi leta starševstva se naša identiteta počasi prepleta z vlogo starša. Jutranjo kavo pijemo ob pripravi otroških malice, televizijo gledamo ob pomoči pri domačih nalogah, nakupovanje načrtujemo okoli otroških potreb. Ko ti rituali nenadoma izginejo, se lahko počutimo izgubljeno.

Strah pred počasnostjo V hitrem tempu družinskega življenja se naučimo funkcionirati v višjih obratih. Tišina in počasnost, po kateri smo hrepeneli, se lahko izkaže za neprijetno, ker nam omogoči, da se soočimo z mislimi in občutki, za katere med vsakdanjim vrvežem ni časa.

Skrb za varnost otrok Čeprav vemo, da so otroci v varnih rokah, je normalno, da se pojavijo skrbi. Kako se otrok počuti? Se zabava? Mu je kdaj težko? Ta vprašanja se lahko prevesijo v stalno ozadje naših misli.

Čustveni odzivi, ki so popolnoma normalni

Če se soočate s katerimikoli od teh občutkov, vam sporočamo: vaši odzivi so normalni.

Žalost in nostalgija Spomini na otroštvo vaših otrok se lahko vrnejo v polni moči. Vidite prazen otroški stol in se spomnite jutranje gneče pred šolo. Ta žalost ni znak šibkosti – je znak globoke povezanosti z vašimi otroki.

Krivda “Pogrešam jih, a hkrati uživam v tišini. Kaj je narobe z mano?” Ta nasprotujoči si občutki so popolnoma razumljivi. Lahko hkrati pogrešate svoje otroke in uživate v miru, ki ga njihova odsotnost prinaša.

Praznina Občutek, da ne veste, kaj početi s seboj, je pogost. Leta ste bili osredotočeni na potrebe drugih, zdaj pa se soočite s svojim lastnim “jaz”, kar je lahko neprijetno.

Priložnost, skrita v tišini

Čeprav se poletni sindrom praznega gnezda zdi kot izziv, lahko postane tudi priložnost za rast in ponovno odkrivanje sebe.

Povrnitev lastne identitete Kdaj ste nazadnje naredili nekaj, kar vas izključno zanima vas? Prebrali knjigo, ki ste jo želeli že mesece? Šli na sprehod brez namenskega cilja? Poslušali glasbo na polno glasnost? To je vaš čas.

Okrepitev partnerskega odnosa Če živite v partnerstvu, je to priložnost, da se ponovno povežete kot par, ne le kot starševska ekipa. Greste lahko na večerjo, ne da bi morala prej urediti varstvo. Lahko se pogovarjate o stvareh, ki niso povezane z urniki otrok.

Raziskovanje pozabljenih interesov Kaj vas je veselilo, preden ste postali starš? Morda je čas, da ponovno vzamete v roke kamero, čopič, kitaro ali knjigo receptov. Otroci se bodo radi vrnili k staršu, ki je ponovno odkril svoje strasti.

Praktični koraki za lažje preživljanje

Načrtujte, vendar ne preveč Določite si nekaj aktivnosti, ki jih boste naredili med otrokovo odsotnostjo, vendar si pustite tudi prostor za spontanost. Lahko si zastavite cilj, da preberete eno knjigo, obnovite stare prijateljstvo ali se naučite nekaj novega.

Ohranjajte stik, vendar z mejami Z otroki se slišite občasno, vendar ne vsak dan. Dovolite jim, da se potopijo v svojo izkušnjo, sebi pa da se sprostite skrbi. Zaupajte ljudem, ki skrbijo za vaše otroke.

Bodite potrpežljivi s seboj Prvi dnevi so lahko najtežji. Dovolite si, da občutite nostalgijo, ne da bi se zaradi nje obsojali. Čustva so del procesa prilagajanja.

Izkoriščajte majhne užitke Zjutraj počasi pijte kavo. Berite v postelji. Poslušajte glasbo, medtem ko kuhate. Ti majhni rituali lahko postanejo dragoceni trenutki samo s seboj.

Ko se otroci vrnejo

Ko se otroci vrnejo domov, polni zgodb in izkušenj, boste verjetno občutili val sreče in olajšanja. Morda pa boste opazili tudi, da ste se med njihovo odsotnostjo nekoliko spremenili. Morda ste se spomnili, kdo ste poleg tega, da ste starš. To je darilo, ki ga lahko ponesete naprej v vsakdanje starševstvo.

Poletni sindrom praznega gnezda ni znak, da preveč navezani na svoje otroke ali da niste dovolj samostojni. Je znak ljubezni, povezanosti in prilagajanja na novo situacijo. Z isto nežnostjo, s katero ste učili svoje otroke samostojnosti, se lahko naučite tudi vi ponovno uživati v času s seboj.

Naslednje poletje, ko se boste pripravljali na otrokovo odhod na tabor, se boste morda spomnili, da tišina ni le odsotnost hrupa – lahko je tudi prisotnost miru.

Če čustvene težave ob odsotnosti otrok vztrajajo ali vas močno obremenjujejo pri vsakodnevnem funkcioniranju, se posvetujte s strokovnjakom za duševno zdravje (info@prinstitut.com ali 040806528).