Vsak otrok je edinstven z različnimi talenti, sposobnostmi in interesi, ki čakajo, da se razvijejo. Odkritje in spodbujanje otrokovega potenciala je ključnega pomena za njegov razvoj, saj mu pomaga, da izkoristi svoje naravne darove in postane najboljša različica samega sebe. Ta članek bo raziskal, kako lahko starši, vzgojitelji in skrbniki prepoznajo in spodbujajo otroške potenciale na način, ki je prijazen, podpore poln in razvojno usmerjen.
Otroštvo je obdobje raziskovanja, odkrivanja in razvoja. Otroci skozi igro, ustvarjalnost in interakcijo s svetom okoli sebe oblikujejo svojo identiteto, vrednote in način, kako doživljajo svet. Ena najpomembnejših vlog staršev in vzgojiteljev je pokazati pristno radovednost za otrokove interese, doživljanje in aktivnosti. Ta radovednost ni le izraz ljubezni in podpore, temveč ima tudi globok vpliv na otrokovo čustveno, socialno in kognitivno rast.
Osebe z izkušnjo narcistične osebnostne motnje zaznamujejo vse bližnje odnose – tudi oz. predvsem odnose s svojimi otroki. V odnosih s starši se otroci učijo predstav o svetu in kako ravnati v njem. Podobe in nauki, ki jih posredujejo svojim otrokom narcistični starši, so pogosto izkrivljeni, krivični in boleči.
»Naš ne mara sadja, sploh marelic ne.«
»Ti bom pomagala obut čevlje, ker si jih sam (še) ne znaš.«
»Naš je pa zelo trmast in odločen.«
»Naš je samotar, rad se igra sam in ne mara drugih otrok.«
»Našemu matematika ne gre.«
Oče je v zgodnejših letih tisti, ki je stik med zunanjim in notranjim svetom družine. Na eni strani jo varuje in ščiti, hkrati pa prinaša zunanji svet in norme, ko otroka uči vstopati v svet z zgledom ali s konkretnimi navodili in vodenjem.
Postati mati ali oče je v življenju posameznika mnogokrat najsrečnejši in najpomembnejši trenutek. Z rojstvom potomca se v nas prebudijo mnoga lepa občutja: ponos, veselje, sreča, hvaležnost. Po drugi strani pa otrok prinese tudi skrbi: bom dobra mama, se bom znašel kot oče, kako bova vzgojila tega otroka, da bo lahko najboljša različica sebe, kaj meni daje otrok, me v stiski ob vzgoji sliši moj partner? … in še bi lahko naštevali.
Dejstvo, da je ženska noseča, jo zaznamuje – odslej ne bo nikoli več takšna, kot je bila pred tem, saj je od trenutka spočetja otroka njegova mama.
Zaradi nosečnosti, ker v ženskem telesu biva še eno telo, njen otrok, se začnejo v ženski mnogi novi procesi tako na čustvenem kakor tudi na telesnem področju.
Samopodoba je definirana kot posameznikovo subjektivno doživljanje samega sebe – torej tisto, kar je naša predstava o tem, kaj smo, kaj imamo radi, česa ne maramo, v čem smo dobri in kaj nam še beli lase. To kompleksno predstavo o sebi, o svojih sposobnostih ne gradimo sami, temveč s pomočjo informacij, ki jih pridobimo iz okolja. Eno izmed nedvomno pomembnejših okolij v katerih se znajdemo tekom življenja je šolsko okolje, v katerem se srečujemo z izzivi v medosebnih odnosih (predvsem s sovrstniki) in pa šolskimi izzivi, med katerimi je tudi učni uspeh. Ker je šolsko leto pred vrati si zato v nadaljevanju poglejmo, kako se šolsko okolje prepleta s samopodobo otrok in kako jim lahko odrasli pomagamo pri oblikovanju zdrave samopodobe, ki jih bo spremljala še vnaprej.
Umetnost starševstva je umetnost ohranjanja stika ali kot mu pravimo tudi uglaševanja z novorojenčkom, potem dojenčkom, malčkom, otrokom, mladostnikom in odraslo osebo. Uglaševanje z dojenčkom je lahko za odrasle zahtevno, ker smo polni svojih misli, ciljev, načrtov, ki nas pogosto poganjajo v naglico in učinkovito ravnanje.
V kontekstu mladostnikovega osamosvajanja, oblikovanja identitete, razvoja vzajemnih in stabilnih odnosov z vrstniki ter postopnega sprejemanja in preizkušanja različnih odraslih vlog odnosi med mladostniki in starši postajajo vse manj strukturirani v primerjavi s tistimi iz otroštva. Mladostniki preživijo s starši manj prostega časa kot otroci, njihove skupne prostočasne dejavnosti so pogosto omejene predvsem z nakupi, gledanjem televizije, socialnimi obveznostmi in potovanji.
Trenutno preživljamo veliko časa skupaj, kmalu temu ne bo več tako, saj se predšolski otroci vračajo v vrtec. Otroci so v zadnjem času doživeli veliko sprememb, saj se je njihov vsakdan spremenil. V tem času so začeli tudi pogrešati prijatelje in vzgojitelja/-ico.
Ob ponovnem odprtju vrtcev se bodo otroci primorani privajati na nove razmere in vzpostavljanje rutine. Zaradi vseh sprememb, ki jih je otrok doživel v zadnjem obdobju in sprememb, ki še sledijo, se lahko v tem času pri njem pojavi občutek tesnobe in strah pred novim. Pomembno je, da lahko svojo stisko ubesedi in prepozna svoja čustva pri čemur mu lahko starši pomagate, saj ste zanj zatočišče in varna opora.
Ostanite v stiku z nami
S prijavo na psihološke e-novice se boste pridružili vsem, ki že prejemajo novosti povezane z našimi programi, skupinami in izobraževanji. Prav tako pa bomo poskrbeli, da pridejo vse vsebine iz našega bloga v vaš e-poštni nabiralnik.