ARHIV PRISPEVKOV

Ljubosumje je pri predšolskih otrocih močno čustvo, ki ga lahko razložimo z uporabo preprostega jezika, zgodb in povezavo s telesnimi občutki – ključno je, da otroku pomagamo poimenovati čustvo in razumeti, da je normalno ga občutiti, čeprav moramo biti pozorni na to, kako nanj reagiramo. Z empatijo, praktičnimi primeri iz otrokovega življenja (novi sorojenec, prijatelji v vrtcu) in konkretnimi strategijami za soočanje lahko otroku pomagamo razviti čustveno inteligenco in razumevanje, da so čustva informacija, ne usoda.

Narcisistični starši vidijo svoje otroke kot podaljšek lastnega ega namesto kot samostojne osebe – njihova ljubezen je pogojna in odvisna od tega, kako dobro otrok zadovoljuje starševske potrebe po potrditvi in pozornosti.

Otroci med 3. in 6. letom starosti že zaznavajo, ko je s staršem nekaj narobe, in si pogosto ustvarijo lastne razlage, ki so običajno bolj strašljive od resnice – najpogosteje menijo, da so sami krivi. Prilagojena, starostni stopnji primerna razlaga otrokom pomaga razumeti, da niso krivi, zmanjša njihovo anksioznost in jim da občutek varnosti, medtem ko jim moramo hkrati skrbno zaščititi otroštvo in zagotoviti stabilno čustveno sidro v obliki druge odrasle osebe.

Razvojni vidiki sramu razkrivajo, kako se to kompleksno čustvo postopoma oblikuje skozi različna obdobja otroštva. Od začetnih, pretežno telesnih manifestacij “proto-sramu” v zgodnjem otroštvu, do kompleksnih oblik sramu, povezanih z identiteto, moralnostjo in socialnim položajem v poznem otroštvu, se sram razvija vzporedno s kognitivnim, socialnim in čustvenim razvojem otroka.