Vstop v šolo predstavlja velik razvojni mejnik, ki zahteva prilagajanje na novo strukturo, večjo samostojnost in prehod od igre k bolj strukturiranemu učenju. Uspešen prehod se gradi na čustveni zrelosti otroka, postopni pripravi na spremembe in starševski podpori, ki spodbuja samostojnost.
Šolska anksioznost je več kot običajna nervoza in se kaže skozi telesne simptome, čustvene odzive in vedenjske spremembe, ki lahko resno vplivajo na otrokovo počutje. Starši lahko pomagajo z ustvarjanjem podpornega domačega okolja, realnimi pričakovanji in sodelovanjem s šolo pri iskanju prilagoditev.
Ločitvena tesnoba pri vključevanju v vrtec je povsem normalen del otrokovega razvoja, ki se lahko uspešno obvlada s postopnim pristopom in potrpežljivostjo. Ključ je v gradnji zaupanja preko kratkih obiskov, pozitivne priprave doma in zaupanja strokovnemu osebju vrtca.
Priprava na novo šolsko leto zahteva od staršev postopno uvajanje šolske rutine, ustvarjanje pozitivnih pričakovanj in odprt pogovor z otrokom o njegovih občutkih ter strahovih. Ključno je, da poskrbimo za lastno duševno zdravje, vzpostavimo dobro komunikacijo s šolo in se zavedamo, da je prilagoditveno obdobje normalen del procesa, ki zahteva potrpežljivost in razumevanje.
Otroška trma po postavitvi mej je normalen razvojni odziv, ki izraža otrokovo frustracijo, potrebo po avtonomiji in testiranje starševske doslednosti.
Uporaba neprimernih besed je normalen del otrokovega razvoja, kjer otroci testirajo meje, posnemajo odrasle ali iščejo pozornost.
Sodobni otroci so navajeni na strukturirane dejavnosti in se bojijo dolgčasa, vendar je dolgčas v naravi pravzaprav darilo, ki omogoča razvoj ustvarjalnosti in notranje motivacije. Čas v naravi aktivira “default network” v možganih, razvija izvršilne funkcije, zmanjšuje stres ter izboljšuje motorične in socialne spretnosti. Starši lahko pomagajo z vsakodnevnim pol ure zunaj brez navodil, postavljanjem meja namesto smernic in sprejemanjem umazanije kot znaka pristne igre.
Dolgčas ni sovražnik otrokovega razvoja, ampak njegov zaveznik – omogoča razvoj kreativnosti, samopoznavanja in odpornosti na način, ki ga strukturirane aktivnosti ne morejo nadomestiti. Poletje, ko otroci prvič izgovorijo “Dolgočasi se mi,” je pravzaprav trenutek, ko se njihovi možgani pripravljajo na nekaj čudovitega – na ustvarjanje lastnega sveta idej in rešitev.
Prosta igra je za otroke enako pomembna kot spanec in prehrana – omogoča razvoj kreativnosti, čustvene regulacije in socialnih veščin na način, ki ga ne more nadomestiti nobena strukturirana aktivnost. Poletje brez tehnoloških distraktorjev ponuja edinstveno priložnost za ponovno odkrivanje čarov nestrukturirane igre, ki otroku omogoča, da postane raziskovalec lastnega sveta.
Prava povezanost z otroki se ne gradi preko spektakularnih aktivnosti, ampak v preprostih, pristnih trenutkih, ko smo z njimi res prisotni in se uglasimo na njihove razvojne potrebe. Namesto iskanja popolnih počitnic je pomembneje biti 100% prisoten za krajši čas kot fizično prisoten, a mentalno odsoten celo uro.
Vedno nas razveseli, ko prostori oživijo ob otroškem smehu in igrivosti – to je za nas najlepše potrdilo, da ustvarjamo varen in spodbuden prostor za rast in učenje.
Stavek “Ne maram bratca” je naravni izraz ljubosumja in zmedenosti, ki ga otroci doživljajo ob prihodu novega družinskega člana, saj izgubijo ekskluzivno pozornost staršev in se morajo prilagoditi spremenjeni družinski dinamiki. Starši lahko pomagajo z validacijo otrokovih čustev, načrtovanjem kakovostnega časa s starejšim otrokom, vključevanjem v skrb za mlajšega sorojenca in poudarjanjem dolgoročnih prednosti bratsko-sestrskega odnosa, kar sčasoma vodi do zdravega odnosa, ki lahko postane eden najpomembnejših v življenju.
Ostanite v stiku z nami
S prijavo na psihološke e-novice se boste pridružili vsem, ki že prejemajo novosti povezane z našimi programi, skupinami in izobraževanji. Prav tako pa bomo poskrbeli, da pridejo vse vsebine iz našega bloga v vaš e-poštni nabiralnik.