Sram je eno najmočnejših in najosnovnejših čustev, ki vpliva na naše dojemanje samega sebe, medosebne odnose in celotno kakovost našega življenja. V tem članku se bomo posvetili razumevanju sramu, kako ga prepoznati, razlikovati od krivde ter kako ga učinkovito regulirati.
Vsakodnevno se srečujemo z pestrim spektrom čustev, ki oblikujejo našo doživljajsko resničnost in vplivajo na naše vedenje. Med temi čustvi so osnovna čustva, ki igrajo ključno vlogo pri našem delovanju in odzivanju na svet okoli nas. Razumevanje teh osnovnih čustev je ključnega pomena za razvoj našega čustvenega in psihološkega dobrostanja. V tem članku bomo raziskali naravo osnovnih čustev, njihov pomen ter vlogo, ki jo igrajo v našem življenju.
Včasih čakamo na pravi čas, na koncu pa nam ga zmanjka.
– Regina Sirois
Barvanje in risanje že dolgo velja za terapevtsko dejavnost, ki je primerna za vse generacije. Že v davni zgodovini so prvi ljudje risali in barvali po jamskih stenah. Čeprav znanstveniki tem jamskim poslikavam pripisujejo bolj versko, obredno oz. šamansko vrednost, so takratni umetniki z njimi zagotovo izražali svoje strahove, želje in domišljijo, ob tem pa ni izključeno, da so uživali in duhovno rasli.
V poplavi ponudnikov psiholoških svetovanj, psihoterapij in coachingov se pri izbiri težko znajdemo. Ne zgolj zaradi tolikšne izbire, marveč tudi zaradi same narave osebnih psiholoških vsebin, ki jih želimo predelati, okrepiti ali zgolj ozavestiti. V izogib zmedi, nevšečnostim, morebitnim pastem pri izbiri pravega svetovalca in predvsem v namen ozaveščanja kaj psihološko svetovanje sploh je, pišemo naslednje vrstice.
Včasih se vsi počutimo osamljene, ta občutek pa je še posebej izrazit v trenutni situaciji koronavirusa zaradi s tem povezane socialne izoliranosti. Občutek osamljenosti je edinstven pri vsakem posamezniku – nekdo je lahko popolnoma zadovoljen, če živi nekoliko odmaknjeno od drugih ljudi in z njimi nima veliko stikov, medtem ko se drugi ob tem počutijo zelo osamljeno. Ker osamljenost nima le enega možnega vzroka, se lahko preprečevanje in zdravljenje tega potencialno škodljivega duševnega stanja, močno razlikuje od posameznika do posameznika. Pogosta definicija osamljenosti je, da je to občutek, ki ga posameznik dobi, ko njegova potreba po vzpostavljanju socialnih stikov in odnosov ni izpolnjena. Pomembno pa si je zapomniti, da občutka osamljenosti ne enačimo s samoto(“biti sam“).
Stres je sestavni del našega življenja, saj nas spremlja od rojstva do smrti. Stresna reakcija se sproži nezavedno in je odgovor na situacije, dogodke ali ljudi, ki jih doživljamo kot ogrožajoče, pri čemer se lahko sproži zaradi resničnih groženj (npr. kamenje, ki se odkruši in pade pred nas, bolezen) ali pa zaradi namišljenih situacij oz. skrbi, ki si jih povzročamo sami (npr. strah zaradi prihodnosti, skrb za otroke, premlevanje preteklih stresnih dogodkov). Pojavljanje stresne reakcije v obeh primerih lahko pojasnimo s tem, da naše telo ne loči med namišljenimi in realno ogrožajočimi situacijami/skrbmi. Ko takšna situacija mine, se sproži sprostitvena reakcija. V primerih, ko gre za dlje trajajoče namišljene ali realne ogrožajoče situacije, pa stresna reakcija ne mine in se pojavijo znaki negativnega stresa, ki lahko vodi v različne težave in bolezni, med drugim tudi v izgorelost in depresijo.
Vsako rojstvo je pravi mali čudež narave. Hkrati je to poseben čas tudi zaradi številnih sprememb, ki nastanejo. Ženska se po porodu srečuje s telesnimi in psihičnimi spremembami, spremeni se način življenja, medosebni odnosi, lahko tudi socialno in finančno stanje. Že med nosečnostjo in v prvih mesecih po porodu so spremembe in nihanje razpoloženja pri ženskah zelo pogoste. Od kratkih, blažjih poporodnih otožnosti do tesnobe, globlje depresivnosti in do prave poporodne psihoze. Težave se lahko pokažejo kmalu in pa vse do enega leta po porodu, najpogosteje v prvih štirih tednih. Poporodna depresija je resna duševna motnja, pojavi se lahko v prvih mesecih po rojstvu prvega ali katerega koli naslednjega otroka, po splavu ali po rojstvu mrtvega otroka. Depresija je po rojstvu zaradi velike spremembe v načinu življenja in medosebnih odnosih mogoča tudi pri očetih.
Depresija ali bolje depresivna motnja, je motnja razpoloženja in čustvovanja s sočasnimi spremembami izgleda, vedenja, mišljenja in drugih duševnih funkcij. Tvori jo cela paleta znakov in simptomov, od izrazito individualnih telesnih in duševnih sprememb, pa vse do sprememb posameznikove povezanosti z družbo. Depresivna motnja je najpogostejša duševna motnja, saj na njen razvoj vplivajo različne vrste ranljivosti, od pretežno dednostno obarvanih pa vse do ranljivosti, ki so povezane s širšim in ožjim okoljem, v katerem in s katerim prihaja posameznik v stalne ali občasne stike. Med ranljivostmi so pomembne dolgotrajne obremenitve (finančne težave, brezposelnost, telesna bolezen, bolezni bližnjih,…) in težave v medosebnih odnosih (odsotnost zaupne osebe, konfliktni odnosi, pretirano intenzivni odnosi).
Sedanji trenutek ni vedno prijeten, posebej, če doživljate občutke tesnobe. Tesnoba je naraven odziv telesa na stresne situacije. Preko tesnobe vam vaše telo sporoča, da doživlja preveliko količino stresa. Takrat se lahko zgodi, da ne ločite več med mislijo, ki je osredotočena na reševanje problema in neprestano zaskrbljenostjo, ki vam vse samo še otežuje. Ravno zaradi te zmede se ob tesnobi pojavi močen občutek nemoči, katerega pa je mogoče obvladovati.
Ljudje smo odnosna bitja, ki potrebujemo varno družbeno okolje za preživetje. Zadovoljivi socialni odnosi so bistveni za posameznikovo duševno in fizično blagostanje, zato odsotnost tovrstnih odnosov lahko privede do osamljenosti. Osamljenost je kompleksen in za osebo neprijeten čustven odziv na pomanjkljivo interakcijo z drugimi osebami. Občutek osamljenosti lahko sprožijo tudi različni dogodki in življenjske spremembe. Lahko jo povzroči sprememba šole ali službe, delo od doma, selitev v drugo mesto, konec zveze, izguba bližnje osebe, ipd. O osamljenosti ne govorimo samo, ko pride do pomanjkanja odnosov, ampak tudi, ko so odnosi slabi, nekvalitetni ter ni pristnega občutka sprejetosti in zaželenosti. To so odnosi, v katerih prevladuje občutek prezrtosti in nerazumljenosti.
Ostanite v stiku z nami
S prijavo na psihološke e-novice se boste pridružili vsem, ki že prejemajo novosti povezane z našimi programi, skupinami in izobraževanji. Prav tako pa bomo poskrbeli, da pridejo vse vsebine iz našega bloga v vaš e-poštni nabiralnik.