ARHIV PRISPEVKOV
Priprava predšolskega otroka na vrnitev v vrtec
Trenutno preživljamo veliko časa skupaj, kmalu temu ne bo več tako, saj se predšolski otroci vračajo v vrtec. Otroci so v zadnjem času doživeli veliko sprememb, saj se je njihov vsakdan spremenil. V tem času so začeli tudi pogrešati prijatelje in vzgojitelja/-ico.
Ob ponovnem odprtju vrtcev se bodo otroci primorani privajati na nove razmere in vzpostavljanje rutine. Zaradi vseh sprememb, ki jih je otrok doživel v zadnjem obdobju in sprememb, ki še sledijo, se lahko v tem času pri njem pojavi občutek tesnobe in strah pred novim. Pomembno je, da lahko svojo stisko ubesedi in prepozna svoja čustva pri čemur mu lahko starši pomagate, saj ste zanj zatočišče in varna opora.
Prijateljstvo, temelj vsakega trajnega odnosa
Eden bistvenih razlogov, ki žene osebe v druženje in sklepanje prijateljstev, je človekova potreba po odnosu. V prijateljskem odnosu posameznik najprej zadovoljuje potrebe po druženju, pripadnosti, naklonjenosti, intimnosti in sprejetosti. V prijateljski družbi ima oseba priložnost sodelovati, vzdrževati in vzpostavljati odnose, nauči se iskanja kompromisov ter razvijanja občutljivosti in sočutja do drugega.
Navezanost, izhodišče za raziskovanje sveta
Ob rojstvu je otrok popolnoma odvisen od drugih ljudi, običajno staršev. Otrok je takrat nebogljen in posledično “prisiljen” zaupati najbližjim, ki zanj skrbijo. Ti pri otroku oblikujejo temelj odnosov. Vsak otrok potrebuje varen temelj. To zaupanje v starše, običajno mater, se razvije v prvem letu otrokovega življenja in je posledica materinega odzivanja na otrokove signale v primeru bolezni, bolečine in čustvenega pretresa. Konkretno to pomeni, da mati potolaži otroka, ko je prestrašen, tesnoben ali žalosten, in mu nudi varen prostor takrat, ko je vznemirjen. Če se otrok nauči, da je njegov temelj varnosti neodziven ali nezanesljiv, potem bo to negativno vplivalo tako na njegovo raziskovanje kot tudi na sposobnost prepoznavanja in izražanja potreb.
Trije temeljni vidiki čustvene izkušnje
Čustva igrajo pomembno vlogo pri vsakodnevnem razmišljanju in obnašanju. Vključena so v čisto vse vidike življenja, od temeljnega izogibanja nevarnosti, do najbolj kompleksnih mehanizmov, ki se izražajo v odnosih. V svojem bistvu predstavljajo stanje pripravljenosti na akcijo, za gibanje, ki nas razpoloži, da se v svojem okolju vedemo na določen način. Primarna čustva lahko prepoznamo pri dojenčkih že zelo zgodaj . Mednje uvrščamo veselje, žalost, jezo, strah, gnus, presenečenje in obžalovanje. Doživljajo in izražajo se različno glede na okoliščine in druge osebe. Primarno so nezaveden mentalni proces.
Blaženje tesnobe s prakso čuječnosti
Sedanji trenutek ni vedno prijeten, posebej, če doživljate občutke tesnobe. Tesnoba je naraven odziv telesa na stresne situacije. Preko tesnobe vam vaše telo sporoča, da doživlja preveliko količino stresa. Takrat se lahko zgodi, da ne ločite več med mislijo, ki je osredotočena na reševanje problema in neprestano zaskrbljenostjo, ki vam vse samo še otežuje. Ravno zaradi te zmede se ob tesnobi pojavi močen občutek nemoči, katerega pa je mogoče obvladovati.
Grajenje povezanosti v odnosu s pomočjo konfliktov
Najboljša napoved dobrega odnosa oziroma zadovoljstva v odnosu tako pri moških kot pri ženskah je sposobnost za skupno reševanje konfliktov. Vsaka povišana raven stresa v odnosu je lahko možen vzvod konflikta. Stres ima lahko svoj izvor tako v odnosu (ko partnerja doživljata nasprotujoče si cilje, vrednote in želje), kot tudi zunaj njega (nerazrešen problem v službi). Prav tako so vzvodi konflikta pogosto neusklajeni načini zadovoljevanja potreb (partnerja imata usklajene potrebe, želje, načrt, razhajata pa se v načinu, kako to dosegati). Najpogostejše teme zakonskih konfliktov so: nepravično razdeljeno delo, nestrinjanje glede vzgoje otrok, nezadovoljstvo v spolnosti, finance, sorodstvene vezi, travme, pomanjkanje skupnega časa, idr. Partnerski odnos je tako stalno na preizkušnji glede prilagajanja strategij za doseganje skupnih ciljev, načrtov in potreb.
Subtilni povzročitelji travme
Ob omembi besede travma najpogosteje pomislimo na enkratni, velik, dramatičen dogodek, ki je osebo močno zaznamoval, kot recimo nenadna smrt ljubljene osebe, prometna nesreča, bolezen, zloraba, predvsem če nepredelani, t.i. dogodki pomembno vplivajo na posameznikovo psihofizično stanje in pustijo vidne posledice. Kako si pa razložimo, ko do sorodnih posledic, simptomov (težavna čustvena dinamika, tesnoba, depresija, odvisnost, vključenost v toksične partnerske odnose) prihaja pri osebah, ki takih dogodkov niso doživele?
Pomen zaupanja v partnerskem odnosu
V romantičnih odnosih partnerja prehajata skozi različne stopnje odnosa, od zaljubljenosti do končne akomodacije. Na vsaki izmed teh stopenj razvijata zaupanje en v drugega. Zaupanje je bistveno za razvoj zdravih, varnih in zadovoljujočih odnosov, kar se z dozorevanjem partnerskega odnosa vedno bolj izraža.
Soočanje z občutkom osamljenosti
Ljudje smo odnosna bitja, ki potrebujemo varno družbeno okolje za preživetje. Zadovoljivi socialni odnosi so bistveni za posameznikovo duševno in fizično blagostanje, zato odsotnost tovrstnih odnosov lahko privede do osamljenosti. Osamljenost je kompleksen in za osebo neprijeten čustven odziv na pomanjkljivo interakcijo z drugimi osebami. Občutek osamljenosti lahko sprožijo tudi različni dogodki in življenjske spremembe. Lahko jo povzroči sprememba šole ali službe, delo od doma, selitev v drugo mesto, konec zveze, izguba bližnje osebe, ipd. O osamljenosti ne govorimo samo, ko pride do pomanjkanja odnosov, ampak tudi, ko so odnosi slabi, nekvalitetni ter ni pristnega občutka sprejetosti in zaželenosti. To so odnosi, v katerih prevladuje občutek prezrtosti in nerazumljenosti.
Ostanite v stiku z nami
S prijavo na psihološke e-novice se boste pridružili vsem, ki že prejemajo novosti povezane z našimi programi, skupinami in izobraževanji. Prav tako pa bomo poskrbeli, da pridejo vse vsebine iz našega bloga v vaš e-poštni nabiralnik.