Vsaka nova skupina čuječnosti vedno znova potrdi, kako zelo težko je gojiti sočutje, prijaznost, nežnost do sebe in svojih čustev. V nadaljevanju smo zato pripravili zapis na to temo in nekaj krajših vaj s katerimi si lahko pomagate.
Prijaznost izvira iz empatije – velikega razumevanja stiske drugega. Raziskave možganov kažejo, da je del možganov, ki se aktivira, ko čutimo pristno empatijo do drugega, isti kot tisti, ki ga aktivira meditacija za povečanje čuječnosti: imenuje se insularni korteks.
Čeprav pogosto rečemo, da smo sočutni do drugih, je enako pomembno, da smo pripravljeni sočutje tudi sprejeti. Velikokrat imamo zelo malo sočutja do svojih lastnih misli in občutkov in pogosto jih poskušamo zatreti tako, da jih odpravimo kot šibkosti. Ali pa poskušamo naša čustva razvajati s takšnimi ali drugačnimi nagradami (večinoma z nekoliko grenkim priokusom, da imamo do tega pravico), na primer s prenajedanjem (ker imamo občutek, da si to zaslužimo). Koristno je vedeti, da naša najgloblja čustva in občutki ne potrebujejo razvajanja (ali odpravljanja). Hočejo samo biti slišani in razumljeni. Od nas želijo, da čutimo empatijo do občutkov, ki jih povzročajo. Lahko si jih predstavljamo kot dojenčka, ki neutolažljivo joka. Včasih nam po tem, ko smo poskusili vse možnosti, ostane samo še to, da ga s toplino in sočutjem zibamo v naročju – da smo preprosto ob njem. Nič drugega nam ni treba narediti kot samo to, da smo ob njem.
Nekaterim se zdi nekoliko sebično, da bi se pri meditaciji začeli osredotočati nase, namesto, da bi negovali prijaznost do drugih. Če nekaj časa namenite negovanju prijateljstva do sebe, v sebi postopno zmanjšujete strah in krivdo, kar vam omogoči, da ste srečnejši, bolj sočutni in ustvarjalni. Začnite na enostaven način. Poskusite lahko tako, da:
- misli zapišete,
- misli opazujete, ko se pojavljajo in izginjajo,
- na misli glejte kot na misli, ne kot na objektivno resničnost,
- miselne vzorce poimenujte, denimo “zaskrbljenost”, “prestrašenost”, “rasmišljanje”,
- vprašajte se ali ste preutrujeni, prehitro delate sklepe, preveč poslošujete, situaciji pripisujete prevelik pomen ali neutemeljeno pričakujete popolnost.
Povzeto po M.Williams in D.Penman: Čuječnost.
