Ko pogledamo na ljubezen z vidika naveznosti, lahko razumemo svoje škodljive vzorce in spoznamo, kateri trenutki gradijo ali uničujejo odnos. Včasih nam klienti v terapiji rečejo: “Tako dobro nama je šlo. Štiri dni sva se imela odlično. Počutila sva se kot prijatelja. Potem pa se je zgodila ena sama stvar in vse se je spremenilo. Ne razumem.”
Dramatični dogodki se med partnerji odvijajo tako hitro, kaotično in silovito, da niti ne dojamemo, kaj se pravzaprav dogaja, in ne vemo, kako bi se odzvali. Toda, če upočasnimo, lahko opazimo prelomnice in vidimo, kakšne so naše možnosti. Pogosto se v nas nenadoma pojavijo navezovalne potrebe in močna čustva, ki jih spremljajo. Ta silovito obrnejo pogovor od vsakodnevnih stvari k vprašanjem varnosti in preživetja. “Peter preveč gleda televizijo” se kar nenadoma razraste v “Sploh ne vem več, kaj naj naredim glede sinovih muh. Res sem slaba mama. Ampak ti me ne poslušaš! Saj vem, saj vem, delati moraš… tvoje delo je pomembno, kajne, ne pa moja čustva?! Sama sem za vse to.”
Če se s svojimi partnerji v temeljih zveze počutimo varne in povezane, tak ključni trenutek pride kot prijetno hladen vetrič sredi sončnega dne. Tode, če nismo tako prepričani v povezanosti, se zažene negativni vrtinec negotovosti, ki ohladi odnos.
Bowlby nam je dal splošna navodila za trenutke, ko se sproži nam navezovalni alarm. Pravi, da se to zgodi, ko se v življenju nenadoma počutimo negotove ali ranljive, ali pa ko zaznamo negativni premik v povezanosti z ljubljeno osebo oziroma v odnosu začutimo grožnjo ali nevarnost. Te grožnje lahko prihajajo iz zunanjega sveta ali naše notranjosti. Lahko so resnične ali namišljene, vendar neglede na vidik šteje le naše dojemanje in ne realnost.
Drugi ključni trenutek se pojavi, ko je trenutna grožnja že mimo. Partnerja imata priložnost, da se znova povežeta, če le ne začneta uporabljati negativnih strategij za spopadanje s situacijo. V tretjem ključnem trenutku se nam uspe uglasiti s svojimi občutki navezanosti in se približati partnerju, tako da se ljubljeni odzove, se poveže z nami ali nas potolaži. Vsekakor imamo vsi, tako moški kot ženske, te občutljive točke, le da jih morda izražamo malce različno. Ko gre v odnosu navzdol, moški navadno pravijo, da se počutijo zavrnjene, nezadostne in kot zgube. Ženske se počutijo zapuščene in nepovezane; očitno pa se takrat, ko so vznemirjene, odzivajo še dodatno.
Povzeto po knjigi dr.Sue Johnson “Hold Me Tight”
