Sreča je v majhnih stvareh

Diana Kavcič
03 oktobra, 2021

Sreča je nedokončno raziskan fenomen in v naših življenjih ima zelo pomembno vlogo ter vpliv na način življenja. Za vsakega izmed nas ne obstaja univerzalen recept, ki bi deloval na vse in v naša življenja prinašal srečo, psihološko blagostanje in dobro počutje. A vendarle je v dosedanji literaturi bila sreča dodobra raziskana, predvsem pa v novejši teoriji o psihološkem blagostanju, vezanem na srečo. Teorijo PERMA model je postavil utemeljitelj pozitivne psihologije, Martin Seligman, vključuje pa pet elementov psihološkega blagostanja. 

– P (»pleasant emotions«), prijetna čustva,
– E (»engagement«), angažiranost,
– R (»relationships«), medosebni odnosi,
– M (»meaning«), smisel in
– A (» achievement«) dosežki. 

Prijetna čustva (P) so povezana z optimizmom, ki oblikuje in spodbuja kakovostnejše življenje, medosebne odnose, delo, aspiracije in kreativnost. Nenazadnje so prijetna čustva v tesni povezanosti z občutji sreče, zadovoljstva, osebne pomiritve in veselja. Četudi se srečujemo z vzponi in padci v življenju, je osredotočanje na pozitivne plati življenja zelo pomembno, saj nam pripomore k hitrejšemu in lažjemu preživljanju manj prijetnih obdobij. Tako lahko premagujemo tudi zahtevnejše izzive, ki jih srečujemo na življenjski poti in ohranjamo vztrajnost. 

Angažiranost (E) pomeni aktivno pristopanje k življenju, zainteresiranost in agilnost k stvarem, s katerimi se ukvarjamo. Te nam prinašajo obilo užitka, zadovoljstva, pristnosti in pozornosti. Angažiranost je velikokrat povezana tudi s prepravljenostjo oziroma tokom (»flow), kar pomeni, da smo z določeno stvarjo (tj. aktivnost, dejavnost) toliko zatopljeni, da nas prevzamejo pozitivni občutki in zatopljenost, da izgubimo občutek za sebe, za čas in za okolico, v kateri smo. Skratka angažiranost je pomemben člen pri oblikovanju kakovostnega življenja, občutkov zadovoljstva in sreče, zato je potrebno ohranjati aktivnost in dejavnosti, ki v nas spodbujajo angažiranost. 

Odnosi (R) predstavljajo osrednji člen doživljanja notranje sreče in zadovoljstva. Medosebni odnosi veljajo tudi kot varovalni sistem, tako da lažje prebrodimo neprijetna občutja in težje okoliščine, v katerih smo. V življenja prinašajo vzajemno povezanost, podporo, upanje, hvaležnost, nenazadnje pa imajo velik vpliv na širše življenjsko zadovoljstvo. Vzpostavljanje trdnih in iskrenih odnosov ter s tem okolja s prevladujočimi pozitivnimi odnosi nam nudi dodatno oporo v življenju in pogostejše občutenje pozitivnih čustev. 

Smisel (M) kot osebno, subjektivno merilo prispeva k blagostanju in občutenju konkretnejši vrednosti življenja. Smisel izoblikuje razumevanje nas samih in naših namenov, to pa vodi v vlivanje upanja v prihodnost. Prav tako kot medosebni odnosi je tudi smisel naš varovalni sistem, da se lažje soočamo z manj prijetnimi občutji. Element smisla iz modela se navezuje tudi na angažiranost – pomembno je torej, da svojo energijo in čas posvetimo aktivnostim in dejavnostim, ki se nam zdijo smiselne ter v katerih uživamo. 

Dosežki (A) so sestavljeni iz majhnih, jasnih ciljev, ki nadalje vodijo v širše uresničene želje, aspiracije, višje dosežke, spodbujeno in ohranjeno samovrednotenje in samozaupanje. Pomen samega dosežka se skriva tudi v trudu, ki ga vložimo v doseganje zastavljenega cilja. Ta pomembno spodbudi pozitivne občutke zadovoljstva, samoučinkovitost in razvojno miselnost. Osebe, ki dosegajo več dosežkov, so posledično pogosteje bolj empatične, sočutne, radostne, saj so tudi pogosteje vpletene v pozitivna čustva in srečo.

Opisani ključni elementi PERMA modela pomagajo pri doživljanju sreče, zadovoljstva​ in osmišljanja. Poskušajte spodbujati vse elemente, vse od prijetnih čustev, angažiranosti, odnosov, smisla in dosežkov. Uživajte in prepustite se občutkom sreče v vsem, tudi v najmanjših stvareh, ki vam jih življenje ponuja.

 

Vsebina prispevka je povzeta po Seligman, M. E. P. (2002). Authentic happiness: Using the new positive psychology to realize your potential for lasting fulfillment. Free Press. in Seligman, M. E. P. (2011). Flourish: A visionary new understanding of happiness and well-being. Free Press. 

Diana Kavcič

Diana je diplomantka Biopsihologije in študentka magistrskega programa Psihologija. Je avtorica številnih psiholoških prispevkov na našem blogu in soustvarjalka vsebin na naših spletnih omrežjih. Raziskovalno se ukvarja predvsem s področjem pozitivne psihologije. Svoj prosti čas rada preživlja v naravi, obožuje poslušanje dobre glasbe in rada šiva.

Morda vas bo zanimalo tudi: 

Poporodna depresija

Poporodna depresija

Vsako rojstvo je pravi mali čudež narave. Hkrati je to poseben čas tudi zaradi številnih sprememb,...