Predšolski otrok je v obdobju, ko se njegov svet šele začenja širiti izven ožjega družinskega kroga. V tem času se otrok sooča z mnogimi novimi izkušnjami, ki vključujejo interakcije z vrstniki, sorojenci in odraslimi. Eden od ključnih izzivov, s katerimi se srečujejo starši, je, kako otroku pomagati pri razumevanju, razvijanju in obvladovanju socialnih veščin. Med temi so še posebej pomembni sposobnosti sodelovanja, reševanja konfliktov in empatije. Tekmovalnost, prepiri in pomanjkanje volje do deljenja so pogosti problemi v tem obdobju, vendar so hkrati tudi priložnost za pomemben razvoj.
1. Razvoj socialnih veščin in tekmovalnost pri predšolskih otrocih
Predšolski otroci se šele učijo, kako se povezovati z drugimi. Njihova sposobnost za empatijo, sodelovanje in reševanje konfliktov se še razvija. Čeprav so otrokove socialne sposobnosti osnova za uspešne odnose, je v tem obdobju pogosto prisotna tekmovalnost. Tekmovalnost ni nujno negativna; pogosto je zgolj izraz otrokovega raziskovanja meja in želje po uveljaviti svoja čustva in želje.
Na tej stopnji otroci še niso povsem sposobni razumeti, da imajo drugi enako pravico do nečesa, kar si želijo. Ko se otrok znajde v situaciji, kjer mora deliti igračo ali sodelovati pri skupni igri, lahko to povzroči napetosti. Otrok si pogosto želi izpolniti svojo željo po lastništvu in avtonomiji, kar se lahko izraža kot tekmovalnost ali nestrinjanje s sodelovanjem.
2. Konflikti s sorojenci in vrstniki
V obdobju predšolske dobe so konflikti z vrstniki in sorojenci skoraj neizogibni. Otroci so namreč v fazi, ko se šele učijo osnov socialne interakcije. Sprva so njihove igre pogosto egocentrične, kar pomeni, da se igrajo zgolj za lastno zabavo in brez pomisleka na druge. Ko pride do potrebe po deljenju prostora, igrač ali pozornosti, se pogosto pojavijo spori.
Pomemben dejavnik pri teh konfliktih je tudi sposobnost za razumevanje in izražanje čustev. Otroci v predšolskem obdobju še niso razvili sposobnosti, da bi kompleksno obvladovali svoja čustva, kar lahko vodi v jezo ali frustracijo, če ne dobijo tega, kar si želijo. Takšni konflikti so priložnost, da otroci razvijejo pomembne socialne veščine, kot so čakanje na svoj turn, razumevanje, da so drugi prav tako pomembni, in učenje o tem, da je včasih treba popustiti, da bi ohranili mir.
3. Kako starši lahko pomagajo otroku pri učenju socialnih veščin?
Starši igrajo ključno vlogo pri tem, da otrokom pomagajo razumeti in obvladovati konflikte ter razvijati sposobnosti, ki so potrebne za uspešne medosebne odnose. Tukaj je nekaj načinov, kako starši lahko podpirajo svojega otroka pri učenju socialnih veščin:
a) Učenje o pomenu deljenja
Starši lahko otroku pomagajo razumeti, zakaj je pomembno deliti z drugimi. To vključuje uporabo preprostih zgodb ali primerov iz vsakdanjega življenja, kjer deljenje prinaša koristi, kot so prijateljstvo in sreča. Otrok se mora naučiti, da so stvari, kot so igrače, sredstva za povezovanje z drugimi, ne pa vir lastništva. Spodbujanje skupnih iger in aktivnosti, kjer so otroci prisiljeni deliti, je lahko zelo učinkovito.
b) Reševanje konfliktov skozi vodenje in primerne reakcije
Ko pride do konflikta, je pomembno, da starši ostanejo mirni in nevtralni. Otrok se bo učil iz tega, kako starš reagira na napetosti. Pomembno je, da se starši ne vmešavajo prehitro v konflikt, temveč otroke spodbudijo, da sami najdejo rešitev. To lahko vključuje preproste tehnike, kot so »kaj se je zgodilo?« ali »kaj bi lahko naredili, da bi bilo bolj pošteno za vse?«. Tovrstne tehnike otrok spodbudijo k razmišljanju o svojih dejanjih in posledicah, kar pripomore k razvoju njihove sposobnosti za reševanje konfliktov.
c) Razvijanje empatije in postavljanje zgledov
Otroci se učijo empatičnih veščin, ko vidijo, kako odrasli obravnavajo čustva drugih. Če starši redno izražajo empatijo in spoštovanje do čustev drugih ljudi, to otroku pomaga, da razvije podobne veščine. To lahko vključuje tudi razumevanje, kako se drugi počutijo, ko so izključeni iz igre ali ko se zgodi nesreča. Vedenje o tem, kaj pomeni biti pozoren na čustva drugih, je ključno za razvijanje sočutja in sodelovanja.
d) Spodbujanje pozitivnega socialnega okolja
Starši lahko ustvarijo okolje, kjer se otrok spodbuja k sodelovanju, deljenju in spoštovanju meja. Če je otrok vključen v igre z vrstniki ali sorojenci, ki spodbujajo timsko delo in skupno reševanje problemov, se bodo razvile pozitivne socialne veščine. Pomembno je, da se otroke ne samo opominja, kaj je napačno, ampak da jih tudi aktivno učimo, kaj je prav.
