Pismo bralke

Draga psihoterapevtka,

Nikoli si nisem predstavljala, da bom pisala takšno pismo. Vedno sem bila samostojna, ambiciozna ženska z jasnimi cilji. Imela sem uspešno kariero, s partnerjem sva potovala, družila sva se s prijatelji, brala sem knjige, tekla maratone… Nato sva se odločila za otroka. Najina hčerka je sedaj stara 8 mesecev in čeprav jo neizmerno ljubim, imam občutek, da sem popolnoma izgubila sebe.

Moji dnevi so sedaj polni previjanja, dojenja, uspavanja, pranja… Neprestano krožim med istimi opravili. Zvečer, ko končno zaspi, sem tako izčrpana, da lahko le še strmim v televizijo. O knjigah, teku ali druženju s prijatelji ni več govora. Moje telo se je spremenilo, družabno življenje je izginilo, kariera je na čakanju.

Najhuje pa je, da me preveva strašen občutek krivde. Krivde, ker včasih pogrešam svoje staro življenje. Krivde, ker si občasno zaželim samo pet minut miru. Krivde, ker včasih čutim, da materinstvo ni dovolj za mojo osebno izpolnitev. In potem se sovražim, ker vem, da bi morala biti srečna in hvaležna za svojega zdravega, čudovitega otroka.

Partner se trudi pomagati, vendar je večino dneva v službi. Ko pride domov, je sicer pripravljen popaziti na hčerko, vendar moram vedno jaz povedati, kaj in kako. Počutim se, kot da je vsa odgovornost na meni. In ta odgovornost me duši.

Ne vem, ali je to poporodna depresija ali le normalen del materinstva, ki ga nihče ne omenja. Sprašujem se, ali bom kdaj spet našla sebe? Ali je mogoče biti dobra mama in hkrati ohraniti delček sebe? Kako naj premagam te občutke krivde?

Izgubljena v materinstvu, Maja

Odgovor terapevtke

Draga Maja,

vaše pismo izraža občutke, ki jih doživlja ogromno mamic, a o njih prepogosto molčimo. Najprej želim, da veste: niste sama in vaši občutki so popolnoma normalni. Niste slaba mama, ker pogrešate dele svojega prejšnjega življenja ali ker čutite, da ste izgubili svojo identiteto.

Materinstvo prinese ogromno sprememb – fizičnih, čustvenih, socialnih in poklicnih. Naša družba pogosto romantizira materinstvo kot čas popolne izpolnitve, pri čemer se zamolči realnost izčrpanosti, monotonosti in občutka izgube prejšnje identitete. Ta neskladje med pričakovanji in realnostjo lahko povzroči globoko stisko.

Vaš občutek, da si “izgubila sebe”, je pravzaprav zelo natančen opis. Prehod v materinstvo je ena največjih identitetnih sprememb, ki jih ženska lahko doživi. Prej ste imeli številne vloge – partnerka, prijateljica, profesionalka, športnica… Sedaj se zdi, da prevladuje le ena – mama.

Občutek krivde, ki ga opisujete, je izjemno pogost. Izvira iz družbenih pričakovanj, da bi morale ženske v materinstvu najti popolno izpolnitev in srečo. Toda realnost je, da je povsem naravno in zdravo, da pogrešaš tudi druge vidike svojega življenja.

Dovolim si biti neposredna: ljubiti svojega otroka in včasih pogrešati svobodo prejšnjega življenja nista medsebojno izključujoči čustvi. Oboje lahko obstaja hkrati in nobeno od teh čustev ne zmanjšuje tvojega materinstva.

Praktične smernice za ponovno odkrivanje sebe

1. Začni z majhnimi koraki samooskrbe Ne pričakujte, da boste takoj tekla maratone ali prebrala knjigo na teden. Začnite z majhnimi trenutki zase – 15 minut branja, kratek sprehod, kopalnica z zaprtimi vrati. Ti kratki trenutki so prvi korak k ponovnemu stiku s seboj.
2. Redefiniraj, kdo si zdaj Niste več povsem ista oseba kot pred otrokom, a to ne pomeni, da ste “le mama”. Razmislite, katere vrednote in interesi so vam še vedno pomembni, in kako jih lahko vključiš v svoje sedanje življenje, četudi v prilagojeni obliki.
3. Jasna komunikacija s partnerjem Opažam, da omenjate, da morate partnerju vedno povedati, kaj in kako. To je t.i. “mentalno breme”, ki dodatno izčrpava mame. S partnerjem se odkrito pogovorite o delitvi ne le fizičnih opravil, temveč tudi odgovornosti načrtovanja in organiziranja. Predlagam, da začneta z jasno delitvijo določenih področij skrbi za otroka.
4. Postopno ponovno vključevanje v socialno življenje Druženje s prijatelji je morda videti nemogoče, vendar je socialna podpora ključna. Začnite z mamicami v podobni situaciji, kjer bo tvoj otrok dobrodošel, nato postopoma vključuj tudi druge odnose.
5. Razmisli o storitvah varstva Če si to lahko privoščite, razmislite o varstvu za nekaj ur tedensko. Čas brez otroka ni sebičen – je nujen za tvoje duševno zdravje in posledično koristnejši tudi za tvojega otroka.
6. Ponovno odkrivanje poklicne identitete Razmislite, kaj vam je pri vaši karieri dajalo občutek izpolnitve. Obstajajo morda načini, kako bi lahko ohranila stik s tem delom sebe, tudi če trenutno ne delate polni delovni čas?
7. Prepoznaj znake resnejših težav Opisujete občutke, ki bi lahko bili del poporodne depresije ali anksioznosti. Če opažate dolgotrajno žalost, občutke brezupa, težave s spanjem (ki niso povezane z otrokovim ritmom) ali misli o samopoškodovanju, vas vabimo, da poiščete strokovno pomoč.

Pot do ponovnega odkrivanja sebe je proces, ne enkraten dogodek. Včasih bo to pomenilo, da boste morali določene hobije ali aktivnosti prilagoditi, včasih bo to pomenilo, da boste morali prositi za pomoč, in včasih bo to pomenilo, da boste morali ponovno definirati, kaj ti prinaša izpolnitev.

Materinstvo je relacijsko – gre za odnos med vami in otrokom. Da bi bil ta odnos zdrav, morata biti oba zadovoljna in izpolnjena. Če zanemarjate sebe, to na dolgi rok ne koristi ne vam ne vašemu otroku.

Vzemite si čas, bodite nežna do sebe in spomnite se, da biti “dobra mama” ne pomeni izgubiti sebe. Pravzaprav, ko vaš otrok vidi, da skrbite zase, se uči enega najpomembnejših življenjskih naukov – kako ljubiti sebe.

S spoštovanjem,

mag.Maja Maraž

POMEMBNO OBVESTILO: V kolumni “Psihoterapevtka odgovarja” nudimo splošne smernice, ki so lahko v pomoč pri vsakdanjih izzivih, s katerimi se soočajo starši, pari in posamezniki v različnih življenjskih obdobjih. Vendar pa je pomembno poudariti, da odgovori v tej kolumni ne nadomeščajo strokovne psihoterapevtske obravnave ali medicinskega zdravljenja. Če se vi ali vaša družina soočate z resnimi psihološkimi težavami, kot so anksioznost, depresija, travme ali druge duševne stiske, svetujem, da poiščete pomoč strokovnjaka, kot je psihoterapevt, psihiater ali drug licenciran zdravstveni delavec. Kontaktirate nas lahko preko info@prinstitut.com ali preko telefonske številke 040 806 528.