Eden bistvenih razlogov, ki žene osebe v druženje in sklepanje prijateljstev, je človekova potreba po odnosu. V prijateljskem odnosu posameznik najprej zadovoljuje potrebe po druženju, pripadnosti, naklonjenosti, intimnosti in sprejetosti. V prijateljski družbi ima oseba priložnost sodelovati, vzdrževati in vzpostavljati odnose, nauči se iskanja kompromisov ter razvijanja občutljivosti in sočutja do drugega.
Prijateljstvo je prostovoljen diadni odnos, za katerega sta značilna vzajemno potrjevanje in naklonjenost. Ko ljudje opisujejo svoje prijateljske odnose, pogosto omenjajo vzajemnost, medsebojno oporo ter pomen dajanja in sprejemanja. Kakovosten prijateljski odnos varuje pred doživljanjem osamljenosti. Oseba, ki ima kakovostno prijateljstvo, je deležna več intimnosti, družbe, pomoči in optimalnejšega reševanja konfliktov. Različni avtorji navajajo naslednje funkcije prijateljskih odnosov, ki se prično izražati že v otroštvu in mladostništvu.
Razvoj socialnih spretnosti
Prijateljski odnosi omogočajo doživljanje pripadnosti, enakopravnosti, potrditev interesov, upanj in strahov, lastne vrednosti, partnerstva, intimnosti, pogajanja, kontrole, sodelovanja in obzirnosti do drugih.
Vpliv na samopodobo
Občutek sprejetosti s strani drugih (v mladostništvu predvsem vrstnikov) pomembno vpliva na razvoj pozitivne samopodobe.
Čustvena podpora
Prijatelji so v pomoč v stresnih situacijah, zagotavljajo zabavo in povečujejo posameznikovo subjektivno zadovoljstvo.
Kognitivni razvoj
Prijatelji imajo funkcijo posredovanja informacij, stališč, vrednot in spretnosti. Prijateljski odnosi omogočajo pridobivanje izkušenj v reševanju problemov in so v pomoč pri razvijanju govornih spretnosti v otroštvu.
Dopolnjevanje izkušenj iz družine
Prijateljstvo je lahko v pomoč pri premoščanju negativnih izkušenj od doma ali lahko dopolnjuje izkušnje, ki jih osebe v družini ne morejo dobiti.
Temeljne veščine prijateljstva
Prijateljski odnosi se tekom življenja spreminjajo. Predvsem prijateljstva v zgodnjem otroštvu so prehodne narave, kljub temu, pa predstavljajo pomemben temelj pri oblikovanju kasnejših odnosov. Lastnosti in veščine prijateljstva, so nekaj kar želimo gojiti znotraj vseh odnosov, tudi znotraj intimnega, poklicnega in sorodstvenega odnosa. Te veščine so vsem odnosom skupne, način kako se izražajo pa se razlikuje. Raziskovalci opredeljujejo deset temeljnih veščin prijateljstva, ki v veliki meri vplivajo na uspešnost vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov.
Veselje, uživanje
Temelji na oblikovanju pozitivne čustvene vezi z drugo osebo, zadovoljstvu, navdušenju. Dejavnosti, ki prinašajo veselje, se skozi razvojna obdobja spreminjajo (od zabavne igre v predšolskem obdobju, do konverzacij, ki vključujejo humor, zanimive teme, čustvene izmenjave, skupno reševanje problemov).
Referenčnost
Oblikovanje kritične referenčne točke na podlagi občutij, idej in dejanj bližnjih. Prilagajanje lastnega vedenja drugi osebi.
Vzajemnost
Temelji na enakovrednosti izmenjave, na vzajemnem zadovoljevanju potreb.
Sposobnost popravila škode
Zmožnost upravljanja z nesoglasji, razpravljanje o konfliktih, prevzemanje odgovornosti za svoje vedenje ter zmožnost odpuščanja in ponovnega zbliževanja po konfliktu.
Improvizacija in soustvarjanje
Temelji na iskanju vedno novih načinov izmenjevanje idej, občutij. Predstavlja svežino odnosa, saj temelji na fleksibilnosti in odprtosti za nove ideje.
Midva in mi
Doživljanje sebe kot bistvenega dela večje celote, doživljanje skupne in skupnostne identitete (skupna občutja, ideje, zamisli, vrednote).
Socialni spomin
Občutje skupne zgodovine. Obujanje spominov na lepe, žalostne, bogate skupne izkušnje, na skupno premagovanje ovir in nesreč.
Vzdrževanje odnosa
Želja po vzdrževanju stikov, po posvečanju časa drugi osebi brez pritiskov in zunanjih prisil.
Zavezništvo
Zvestoba in lojalnost drug drugemu. Do izraza pride predvsem v času nesreče, težkih trenutkih, težavah.
Sprejemanje
Občutek sprejetosti in ljubljenosti. Sprejemanje tako pozitivnih kot negativnih lastnosti.
