Včasih čakamo na pravi čas, na koncu pa nam ga zmanjka.

– Regina Sirois

Kaj je odlašanje?
Odlašanje je odlaganje ali izogibanje opravilom oziroma sprejemanje odločitev, ki so v nasprotju z našim namenom in ki običajno otežujejo delo, ki ga moramo tako opraviti kasneje. Stvari lahko odlašamo na različnih področjih življenja, na primer pri delu, zdravju ali v družbi.

Zakaj je to težava?
Veliko ljudi odlaša. Nekateri odlašajo pogosto. V trenutku, ko se odločimo preložiti opravilo, se to morda zdi dobro, saj se z odlaganjem izognemo neprijetnim nalogam ali odločitvam na kratek rok.
Morda se nam to niti ne zdi težava, saj nam na koncu večino stvari še vedno uspe opraviti. Vendar nas kronično odlašanje lahko vseeno drago stane. Raziskave kažejo, da oglaševalci pogosto dosegajo slabše rezultate in ne dosežejo želenih ciljev ter
zamudijo številne priložnosti. Morda imajo napete medsebojne odnose, doživljajo slabše duševno in telesno zdravje ali so nesrečni.

Ali prepoznate katero od naslednjih nagnjenj k odlašanju?
Občutki: Ali se vam zdi stresno, ko »morate« nekaj narediti? Ali se vam zdijo težke in neprijetne naloge stresne? Ali ste pogosto pod stresom, tesnobni ali depresivni, ker se redno izogibate stvarem
in jih odlagate?

Misli: Ali veliko časa porabite za skrb pred prihajajočimi nalogami in odločitvami, namesto da bi nekaj storili? Ali nenehno dvomite v svoje odločitve in dejanja ter se bojite, da boste naredili napako? Ali
razmišljate o obveznostih, kot da bi jih »morali« opraviti?

Vedenje:  Ali ste nagnjeni k odlašanju? Ali zapravljate čas tudi takrat, ko je treba nekaj nujno narediti? Ali pogosto prelagate in se izogibate stvarem, ki so težavne? Ali se vam kdaj zgodi, da česa ne dokončate, ker želite delo opraviti »perfektno«? Ste neodločni in odlašate, dokler nimate na voljo vseh informacij?

Preprečevanje odlašanja
Misel: To bom naredil pozneje" je moje privzeto razmišljanje – zdi se, da nimam motivacije za delo, čeprav odlaganje stvari še dodatno oteži.

Alternativa
Včasih moram stvari samo opraviti, in to pravočasno. Lahko vsaj poskusim – morda mi bo dejansko vzelo manj časa in energije, kot sem si predstavljal. Poleg tega, bi verjetno zapravil še več energije, če bi odlašal in se obremenjeval s kasnejšim delom.

Občutek: Vedno počakam, da se počutim razpoloženoza opravljanje naloge ali da imam občutek, da imam dovolj energije, da bi se je lotil, zlasti če gre za težko ali neprijetno nalogo.

Alternativna
Lahko stvari opravim, tudi če se ne počutim pripravljenega. Tudi če je naloga neprijetna, sem lahko pri njej še vedno učinkovit. Prepričanje je polovica dosežka.

Dejanje: Težko se odločim, dokler nimam vseh informacij.

Alternativna
Morda ne bom mogel pridobiti vseh informacij, da bi bila moja odločitev  “popolna”. Včasih je bolje sprejeti odločitev zdaj, na podlagi trenutnih okoliščin. Če pozneje dobim nove informacije, lahko
takrat odločitev prilagodim. 

Kaj lahko storim drugače? 

1. Neudobje me ne ustavi pri opravljanju nalog
Pogosto se izogibamo nalogam in odločitvam, ker so neprijetne. Naš instinkt je, da se izognemo vsakršnemu nelagodju. Morda čakamo, da se bomo počutili pripravljene, da se spopademo s temi
situacijami: odlagamo, dokler se ne počutimo razpoloženi; – čakamo, da bo naša raven energije visoka, da bomo sposobni opraviti nalogo in da se bomo počutili samozavestno. Kot da bi verjeli, da
ne moremo dobro delovati, dokler se ne počutimo udobno. Vendar pa z izogibanjem stvari ne bomo opravili svojih nalog.
Namesto tega pa se lahko odločimo, da bomo stvari opravili, čeprav se počutimo nelagodno in da bomo obvladali svojo stisko in hkrati opraviti stvari. Lahko se spoprimemo s – kratkoročnim nelagodjem, da bi nam to koristilo na dolgi rok. Obstaja veliko tehnik za sproščanje in zavestno
sedenje z nelagodjem. Če se počutite preobremenjeno, se umaknite in si priznajte svojo stisko ter se pripravite na spopad z njo, nato pa stopite nazaj in se lotite svoje naloge.

2. Negotovost in strah pred napakami mi ne bosta preprečila, da začnem z delom
Pogosto iščemo gotovost, preden se za kaj odločimo ali ukrepamo. Strah nas je napak ali napačnih dejanj, zato se počutimo neodločno in nenehno dvomimo v svoja dejanja. Zaradi tega naredimo čim
manj, da bi se izognili napakam – odlašamo, dokler nismo prepričani, da lahko nekaj izvedemo »v popolnosti«.
Ko smo negotovi, se težko premaknemo naprej, zato poskusite ustvariti nekaj zagotovitve: testirajte odločitev ali dejanje, da zmanjšate dvoumnost. Preizkusite stvari – prevzemite majhna tveganja in različne možnosti ter dopuščajte napake. To bo zagotovilo povratne informacije o tem, kaj deluje in kaj ne, manjši koraki pa bodo omogočili možnosti za učenje in prilagajanje. S tem raziskovanjem
boste vadili pomagati sebi, da bi se počutili bolj samozavestno, zato je večja verjetnost, da boste naloge dobro opravili.

Raziščite: Neodločnost; sprejemanje odločitev; strah pred neuspehom; perfekcionizem; pozitivna
tveganja.

3. Poskusiti nove stvari – prehod od naredim pozneje k zdaj je pravi čas.
Morda še nimamo dovolj samozavesti ali znanja, da bi stvari dosledno opravljali pravočasno. Vendar z vztrajnostjo, znanjem in prepričanjem vase lahko veliko dosežemo. Lahko se odločimo, da bomo
proaktivni in ne reaktivni. Načrtujte, da boste stvari naredili,  začnite prej, kot je treba in si zagotovite čas, da prihajajočo
nalogo ali odločitev – kaj je končni cilj in kako ga je mogoče razdeliti na manjše korake? Gore se ne prepleza z enim skokom! Dosežek zahteva dejanje – začnite z majhnimi koraki in se premikajte naprej, z vsakim korakom, ki ga naredite, pa pridobivajte samozavest.

Naredite, kar lahko, s tem, kar imate in kjer ste. 

– Theodore Roosevelt