Otroci kakopak naposled odidejo od doma. Za nekatere starše je ta prehod neboleč in celo pozitiven. Ta preobrat lahko proslavljajo kot začetek drugih medenih mesecev, kot priložnost za slavljenje njune zveze. To je priložnost za partnerja, da si ogledata svoj odnos in morda celo načrtujeta obnovitev poročnih/partnerskih zaobljub. Za druge pa je pomikanje v to fazo ljubezni lahko tlakovano z žalobnostjo, izgubo, depresijo in konflikti v zakonski zvezi – celo tako zelo, da se številni pari ločijo.
Sindroma praznega gnezda, kakor je bil poimenovan, so navadno pripisovali pretiranemu vlaganju in vpletanju enega od staršev – navadno matere – v naraščaj. V tem primeru govorimo o ženskah, ki dobivajo čustveno podporo od svojih otrok, s katero nadomestijo pomanjkanje skrbnosti svojega moža. Ženske v tej situaciji utišajo svojo stisko, da bi družina ostala nedotaknjena zavoljo otrok. Po več letih takšnega potlačevanja pa izbruhnejo, ko oddajo zadnjega otroka.
Vendar pridemo skozi optiko teorije navezanosti do dodatnega, lahko rečemo bolj pravilnega pojasnila: ko otroci odletijo iz gnezda, to pokaže na veliko čustveno vrzel med partnerjema. Za številne pare so namreč otroci pomenili most prek brezna navezanosti v njunem zakonu. Po domače povedano: več let je partnerja združevalo starševstvo, ne pa kaj prida drugega. Ko blažilca otrok ni več, postane njuna nepovezanost odprta in neizbežna. Na površje pride veliko bolečine, saj hitro ugotovita, da nista zmožna seči drug proti drugemu, da bi se skupaj spoprijela z izgubo starševske vloge in vsakdanje intimnosti z otroki. Drug drugemu žal nista varno zatočišče.
Ostajati skupaj zaradi otrok je težko še v najboljših časih, popolnoma nemogoče pa tedaj, ko otroci odidejo. Zakonci, ki so varno povezani, so manj ogroženi in se lahko bolje spoprimejo z izgubo starševske vloge. Zmožni so prositi za partnerjevo podporo in v zameno biti odzivni na partnerjeve potrebe. Ta prehod lahko preživijo kot par. Zanje je lahko to obdobje priložnost, da ne samo potrdijo vzajemno vez, temveč tudi uporabijo svojo povezanost kot varno bazo, s katero se zaženejo v novo življenje in razvijejo svoje lastne sveže interese.
Povzeto po Dr. Sue Johnson: Ker ima ljubezen smisel.
