Vse naše življenje oblikujejo čustva. Nekatera prepoznamo, jih sprejmemo, izrazimo in predelamo. Spet drugim bi se najraje izognili, jih odrinili stran od sebe, zatrli ali se nanje ne odzvali. Zatiranje lastnih čustev, občutkov je lahko za nas škodljivo. Poznati lasten način predelovanja čustev je zato pomembno, saj nam lahko pomaga pri ohranjanju blagostanja in ravnovesja v duševnem zdravju.
Nerazrešeni čustveni odzivi nam lahko škodujejo
Vsaka funkcija v našem telesu ima določen pomen. To velja tudi za čustvene odzive. Pojavijo se zato, da nam pokažejo pot, nas varujejo, opozarjajo, ženejo naprej in pomagajo pri ohranjanju ravnovesja. Zato je povsem logično, da se čustva katerih ne sprostimo oziroma predelamo v nas kopičijo. V našem telesu se nalagajo v obliki nemira, strahu, mišične napetosti in psihosomatskih simptomov (primer: glavoboli, bolečine v trebuhu, visok krvni tlak, idr.).
Prepoznavanje potlačenih čustev
Vsa čustva, tako prijetna, kot tista manj prijetna, so del nas. Bolj kot se tega zavedamo, lažje jih sprejmemo kot nekaj dobrega. Če jih razumemo napačno, nam prinašajo opustošenje in bolečino. Če pa gledamo nanje kot na oporo nas obogatijo. Če smo v otroštvu ob izražanju žalosti z jokom bili deležni zatiranja le te s strani staršev (primer: “cmerica, kaj se jočeš”, “samo mevže jočejo”) smo ponotranjili prepričanje, da z jokom nekaj ni v redu. Torej z našo žalostjo nekaj ni v redu. Zato se tudi v odrasli dobi, vsakič ko čutimo žalost, želimo joku izogniti. S tem povzročimo neizražanje oziroma potlačevanje čustva žalosti in posledično onemogočamo predelavo tega čustva.
Zatiranih čustev zato pogosto ne prepoznamo, saj jih naša podzavest “skrije”. Kako torej vemo, da se v nas skrivajo čustva, ki jih zatiramo?
Nepojasnjena tesnoba
Kadar zatiramo čustva, imamo lahko občutek nenehne tesnobe, ne znamo pa čisto pojasniti od kod pravzaprav izvira. Vsako čustvo ima svojo energijo. Kadar to energijo zadržujemo in ji ne dovolimo, da se izrazi, povzroči stanje napetosti in nepojasnjene tesnobe.
Depresivno stanje
Ko govorimo o depresivnem stanju se ne nanašamo na depresijo (ki jo bolezensko stanje) temveč na stanje, ki običajno v sebi skriva na primer neizraženo žalost ali zadrževanje jeze. Gre za stanje, ko smo brez volje, brez pretiranih čustev, obenem pa ne vemo točno, zakaj se tako počutimo.
Psihosomatski simptomi
Običajno se psihosomatski simptomi izražajo v obliki glavobolov, povišanega krvnega tlaka, nepojasnjenimi izpuščaji. Dolgoročno zadrževanje čustev namreč v našem telesu povzroča stresni odziv, ki se v primeru večletnega kopičenja velikokrat izrazi preko psihosomatskih bolezenskih znakov.
Opomba: Vsebina prispevka je povzeta po knjigi Zorana Milivojevića, Emocije (2008) ter internemu gradivu Psihosocialna podpora v stiski zdravstvenim reševalcem in zdravstvenim dispečerjem.
