Poporodna otožnost

Izidi raziskav kažejo, da se kar pri 80 odstotkih ženska kmalu po porodu pojavi poporodna otožnost. Vzrok je verjetno v nenadnih in intenzivnih hormonskih spremembah pri porodu, navadno tretji do peti dan, lahko tudi v prvih nekaj tednih po porodu. Razpoloženje hitro niha, pojavijo se tesnoba, jokavost, razdražljivost, nemir, večja občutljivost, motnje spanja, spremembe teka, utrujenost. Poporodna otožnost največkrat mine sama, brez zdravljenja v nekaj dneh oziroma tednu ali dveh.

Poporodna depresija

Pri nekaterih ženskah občutki žalosti, izčrpanosti, tesnobe trajajo dlje in so močnejši kot poporodna otožnost. Poporodna depresija se izrazi štiri do šest tednov po porodu, lahko tudi pozneje v prvem letu po porodu. V različni intenzivnosti se pojavlja pri osmih do 20 odstotkih žensk po porodu. Vzrok je navadno preplet različnih dejavnikov, med katere uvrščamo:

• • prisotnost razpoloženjske motnje, depresivnega ali anksioznega stanja že pred nosečnostjo,
  • hujši stresogeni dogodek med nosečnostjo (bolezen, smrt bližnje osebe),
  • slabi partnerski odnosi,
  • finančna stiska,
  • pomanjkljiva podpora družine, prijateljev, okolice,
  • hormonsko neravnovesje, idr.

Ženska s poporodno depresijo občuti žalost, obup, nemoč, nevrednost, pomanjkanje volje in veselje, lahko se pojavljajo motnje koncentracije, pozabljivost, občutki krivde, odpor do hrane ali prenajedanje na drugi strani. Pogosto se pojavlja umik od ljudi, izguba veselja in zanimanja za stvari in aktivnosti, izguba energije, utrujenost, izčrpanost. Prav tako se lahko pojavijo negativne misli glede otroka, prevelika skrb zanj ali pa izguba zanimanja, motnje spanja in neodvisnost od otrokovega prebujanja. Vsa ta občutja so za žensko še toliko bolj boleča v obdobju, ki je na splošno idealizirano kot čas neizmernega veselja in sreče. Tudi zaradi tega številne ženske težko komu potožijo glede svojega počutja. Če so občutki žalosti ali potrtosti močni, trajajo večinoma ves dan, vsak dan, vsaj dva tedna, je treba poiskati zdravniško pomoč.

Kako poiskati in sprejeti pomoč

Če pri sebi ali bližnji osebi opazite naštete znake duševne stiske, se o tem čim prej odkrito pogovorite z nekom, ki mu lahko zaupate. Pri blažjih oblikah potrtosti, tesnobe ali depresivnosti bodo morda pomagali že pogovor, spodbuda, razbremenitev in občutek, da vas nekdo razume. Dovolj kakovostnega spanja in počitka, ustrezna prehrana in pomoč pri vsakodnevnih opravilih pomembno zmanjšajo raven stresa in preprečujejo razvoj globljih oblik depresije. Čas za sproščanje in prijetne dejavnosti, za gibanje, druženje, čas, ki si ga mamica vzame zase, je zelo koristno naložen za njeno zdravje in v dobro otroka. Partnerjeva opora, razumevanje, pomoč svojcev in prijateljev so v tem občutljivem obdobju še posebej pomembni in dragoceni. Duševne stiske nikakor niso znak šibkosti ali nesposobnosti, so pogost spremljevalec velikih življenjskih sprememb in povabilo, da ustrezno poskrbite zase.

Zdravljenje

Kadar postajajo tesnoba in depresivni znaki močnejši in trajajo dlje časa, je potrebno poiskati strokovno pomoč v obliki pogovora, nasveta, podpore, morda tudi učinkovitih in varnih zdravil. Pri blažjih stanjih je v ospredju psihoterapevtska pomoč, zelo korista je tudi vključitev v kakšno od podpornih skupin ali tistih za samopomoč. Pri močneje izraženih simptomih se pogovor običajno dopolni tudi z medikamentoznim zdravljenjem. S hitro in ustrezno obravnavo lahko depresijo, tesnobo in zaskrbljenost dobro obvladamo. To omogoči mamici, da uživa v materinstvu in ji daje  možnost dobre povezanosti z otrokom, kar je tudi temelj dobrega otrokovega zgodnjega razvoja ter dragocena popotnica v življenju.

Opomba: Vsebina prispevka je povzeta po Melita Pretnar Silvester, dr.med., spec. Psihiater. Poporodna depresija. Vodnik za mamice: Najino prvo leto. Nosečka, 2020.