Zaupanje v partnerja je ena izmed najpomembnejših in najbolj cenjenih kvalitet romantičnega odnosa. To se je pokazalo tudi v raziskavi z mladoporočenimi pari, katere so povprašali o največjem strahu, ki ga imajo glede partnerskega odnosa. Na prvem mestu se je znašlo ravno zaupanje, predvsem v povezavi z zvestobo (»Ti lahko zaupam, da mi boš zvest/-a?«). Zaupanje pa je veliko več od vprašanja spolne, romantične zvestobe. Gradi se tudi preko ostalih, nič manj pomembnih vidikov odnosa.

“Ti lahko zaupam, da boš znal postaviti meje, ko bo to potrebno?”

“Ti lahko zaupam, da boš ob meni, mi nudil/-a oporo, tolažbo, ko bom to potreboval/-a?”

“Ti lahko zaupam, da me boš spoštoval/-a?”

“Ti lahko zaupam, da boš pomagal/-a z domačimi opravili?”

“Ti lahko zaupam, da boš vključen/-a v vzgojo otrok?”

Koncept zaupanja se razvije že zgodaj v življenju

Koncept zaupanja je eden izmed prvih vidikov čustvenega doživljanja, ki se vzpostavi že v zgodnjem otroštvu. Takrat se razvoj zaupanja razvija pretežno ob starših oz. skrbnikih, saj otrok z njimi preživi največ časa. Temelj zaupanja, ki se takrat postavi temelji predvsem na vprašanjih »Komu lahko zaupam?« in »Koliko lahko zaupam?«. Zdrav temelj pa se povezuje tudi z razvojem varne navezanosti.

Razočaranja in izdaje otežujejo razvoj zdravega zaupanja. Težave z zaupanjem drugi osebi so posledično veljaven odziv na občutke izdaje, zapuščenosti in prevare, ki se pojavijo. Ti občutki so opravičeni in tehtni, pomembno pa se jih je zavedati, saj lahko negativno vplivajo na kvaliteto življenja, predvsem na kvaliteto odnosov in posledično tudi partnerskih odnosov. Raziskovalci ugotavljajo namreč, da se večina ljudi odzove na prevaro ali laganje partnerja/-ke na podoben način kot se je odzvala na starševe laži, nepoštenost in mešana sporočila. Osebe, ki partnerju ne zaupajo so tudi bolj nagnjene k ljubosumju, pregledovanju partnerjevih osebnih stvari in k čustvenemu nasilju, zato ne preseneča, da tako kot zaupanje ustvarja močen temelj za srečen odnos, tako lahko težave z zaupanjem porušijo tudi najbolj ljubeč odnos.

Zaupanje se gradi preko majhnih trenutkov

Zaupanje je dinamičen proces, saj se tudi po vzpostavitvi trdih temeljev zaupanje odziva na spremembe in prehode med stopnjami v odnosu.  Tako kot je bilo zgrajeno se lahko tudi poruši. Spremembe v stopnji zaupanja so povezane z zaznavanjem partnerjevega vedenja. Osebelažje zaupajo partnerju, kateremu so predane in pri katerem zaznavajo pozitivne odzive. Raziskovalciugotavljajo tudi, da se zaupanje gradi preko majhnih trenutkov. V vsaki interakciji obstaja možnost vzpostavljanja povezave s partnerjem. Od vsakega posameznika je odvisno, ali bodo ti trenutki izkoriščeni in okrepili zaupanje, ali bodo ostali neizkoriščeni. Ti trenutki niso vedno prijetni, tako za osebo, ki je v stiski kot partnerja, ki stisko opazi, zato je sposobnost čustvenega uglaševanja (angl. attunement) v tem procesu zelo dobrodošla. Čustveno uglaševanje zajema sposobnost:

• • sočutnega poslušanja partnerjeve stiske, bolečine,
  • pristnega zanimanja na strani poslušalca, katero se običajno izraža tudi preko odprtih vprašanj,
  • zavedanja partnerjevih čustev,
  • sprejemanja partnerjevih čustev,
  • tolerance do različnih stališč,
  • razumevanja partnerja in
  • sočutnega, neobrambnega odzivanja na partnerja.

Ne pozabimo, da so zaupanje, ljubezen, naklonjenost, spoštovanje in nežnost v partnerskem odnosu neizogibno izpostavljeni vzponom in padcem. Predvsem padci predstavljajo kritične trenutke odnosa pri katerih se lahko veliko naredi. S sposobnostjo čustvenega uglaševanja pa ravno te kritične trenutke spremenimo v trenutke moči.