V preteklih dveh delih smo zapisali kako se začne partnerski odnos, začenši z zaljubljenostjo, nato pride zavesten del odnosa, ki ga bomo raziskovali v tem članku. Za začetek zavestnega odnosa je potrebna zaveza, partnerja se morata zavestno odločiti, da bosta nosila breme en drugega.
Odhod od doma
Za (z)možnost rasti partnerstva je potrebno izpolniti določene pogoje. Postaviti partnerski odnos na prvo mesto med vsemi odnosi je bistveno. To je lahko zahtevno kadar starši ali drugi pomembni ne znajo ali ne (z)morejo spustiti otroka od doma (tako fizično kot psihično). V primeru, da se ne ločimo pride do bolečih situacij, ko se bodisi starši bodisi partner počutijo zapostavljeni in potrebujemo sami sprejeti odločitev ter se postaviti na partnerjevo stran.
Prtljaga od doma
Starši nam pokažejo kaj je ljubezen – kakšna je nežnost, kakšen je dotik, kaj pomeni pripadati, biti ljubljen. Tako iz svoje družine prinesemo svoje standarde, ki opredeljujejo kakšno vlogo ima partner in kakšno partnerka, kakšen je njun odnos, kako se odnaša oče in kako mama, ter kako otroci.
Ob raziskovanju konfliktov pogosto pridemo do spominov, razlik, idej, ki v veliki meri izhajajo iz primarnih družin. Tako lahko partner doživlja, da potrebuje partnerka poskrbeti za gospodinjstvo, kot je njegova mama, ženska pa ravno obratno kot je bilo pri njih doma. Oba nezadovoljna, kljub temu, da znata oba kuhati, pospravljati, itd. pričakujeta en od drugega da bo uresničil to področje, zapadeta v konflikt zaradi “malenkosti”. Za razrešitev teh konfliktov je torej potrebno upoštevati tudi ta nezavedna pričakovanja.
Ranljivost
Sram, ki se pojavi kadar priznamo svojo krivdo, napake, nemoči, nas izpostavi, naredi ranljive. Strah pred ranljivostjo poskrbi, da Iščemo obrambo – ta onemogoča, da pridemo do ranljivost. Obramba je lahko karkoli: od konflikta, iskanja krivca, odvisnosti, torej vse kar nam onemogoča, da preidemo globlje v raziskovanje našega odnosa.
Partnerja potrebujeta en od drugega slišati ter zdržati z nezavedno vsebino, strahovi, bolečinami, ki jih en v drugem prebujata, ter pristopiti en k drugemu na nov – drugačen način. Začela bosta prepoznavati drug v drugem tega ranljivega človeka, ki potrebuje pomoč, pomoč preko odnosa. Partnerja sta en drugemu in sama sebi prek odnosa rešitelja, saj le tako zmoreta zgraditi odnos, ki presega dano naravo preteklosti vsakega posebej izmed njiju. Tako lahko zaživita novo, skupno življenje intime, ki bo preseglo ter rešilo zaplete prvotne intimnosti in združenosti s starši.
Prispevek je napisal Matej Slavec.
