Osamljenost: vzroki, vrste in kako se ji izogniti

Zala Žnidarič
07 aprila, 2021

Včasih se vsi počutimo osamljene, ta občutek pa je še posebej izrazit v trenutni situaciji koronavirusa zaradi s tem povezane socialne izoliranosti. Občutek osamljenosti je edinstven pri vsakem posamezniku – nekdo je lahko popolnoma zadovoljen, če živi nekoliko odmaknjeno od drugih ljudi in z njimi nima veliko stikov, medtem ko se drugi ob tem počutijo zelo osamljeno. Ker osamljenost nima le enega možnega vzroka, se lahko preprečevanje in zdravljenje tega potencialno škodljivega duševnega stanja, močno razlikuje od posameznika do posameznika. Pogosta definicija osamljenosti je, da je to občutek, ki ga posameznik dobi, ko njegova potreba po vzpostavljanju socialnih stikov in odnosov ni izpolnjena. Pomembno pa si je zapomniti, da občutka osamljenosti ne enačimo s samoto(“biti sam“).

Definiranje osamljenosti

Raziskovalci osamljenost opredeljujejo kot “občutek osamljenosti več kot enkrat na teden“. Osamljenost v ljudeh vzbudi občutke praznine, samote in nezaželenosti. Ljudje, ki so osamljeni, pogosto hrepenijo po človeškem stiku, vendar njihovo duševno stanje obenem otežuje navezovanje stikov z drugimi ljudmi. Po mnenju mnogih strokovnjakov za pojav občutka osamljenosti ni (vedno) potrebno to, da se človek v nekem trenutku oz. situaciji znajde sam. Vendar je pri tem ravno obratno – občutki samote in izoliranosti pri posamezniku (lahko) povzročijo osamljenost.

Ali osamljenost pomeni težavo v duševnem zdravju?

Občutek osamljenosti sam po sebi ne predstavlja težave v duševnem zdravju, je pa z njim kljub temu tesno povezan. Težave z duševnim zdravjem lahko povečajo možnost, da se posameznik počuti osamljenega. Občutek osamljenosti pa lahko negativno vpliva na duševno zdravje, še posebej, če so ti občutki dolgotrajni. Nekatere raziskave kažejo, da je osamljenost povezana z večjim tveganjem za razvoj depresije, anksioznosti, težavami z nizko samopodobo, težavami s spanjem in povečano ravnjo stresa.

Vzroki za osamljenost

Obstajajo številni vzroki, ki lahko vzbudijo občutek osamljenosti. Pogosto pa se zgodi, da ne vemo natančno, kaj je bil glavni vzrok za občutenje le-tega. Pri nekaterih ljudeh so možen sprožilec občutka osamljenosti določeni dnevi in situacije, npr. božič, obletnice poroke ali smrti bližnje osebe itd. Občutek osamljenosti lahko pri posamezniku povzročijo tudi nekateri življenjski dogodki, na primer:

  • žalovanje za pokojnim,
  • prekinitev romantične zveze oz. ločitev,
  • upokojitev in s tem povezana izguba socialnih stikov,
  • zamenjava službe in občutek izoliranosti od novih sodelavcev,
  • selitev na novo območje itd. 

Raziskave so pokazale, da pri ljudeh, ki živijo v določenih okoliščinah ali pripadajo določenim skupinam, obstaja večje tveganje za razvoj občutij osamljenosti, če na primer:

  • nimajo prijateljev ali družine,
  • so samohranilci – zaradi tega razloga morda težko vzdržujejo socialno življenje,
  • pripadajo manjšinskim skupinam in živijo na območju, kjer ni drugih iz njihove “skupnosti“,
  • so izključeni iz socialnih dejavnosti zaradi težav z mobilnostjo ali pomanjkanja denarja,
  • doživljajo diskriminacijo zaradi zdravstvenih težav itd.

Zelo pogost vzrok za osamljenost je tudi nizka samopodoba posameznika. Ta na ljudi vpliva tako, da ti nimajo zaupanja vase in pogosto verjamejo, da niso vredni pozornosti drugih ljudi, kar lahko vodi v izolacijo in kronično osamljenost.

Vrste osamljenosti

Različni vzroki, stanja in situacije povzročajo različne vrste osamljenosti. Ko natančno določimo vrsto osamljenosti, ki jo oseba doživlja, lažje določimo načine, kako jo odpraviti. Ločimo 7 glavnih vrst osamljenosti:

  • osamljenost ob novih situacijah: se pojavi ob selitvi v novo okolje (prebivališče, delovno mesto, šola…),
  • osamljenost, povezana z drugačnostjo: posameznik se počuti drugačnega od ljudi okoli sebe. Od njih se lahko razlikuje po tem, da ima npr. drugačne vrednote, stališča, prostočasne aktivnosti itd.,
  • osamljenost, zaradi hrepenenja po partnerski zvezi: kljub temu, da ima oseba prijatelje in družinske člane, se počuti osamljeno, ker nima partnerja. Možno pa je tudi, da ima partnerja, vendar ne čuti globoke povezanosti z njim/njo, zato doživlja občutke osamljenosti,
  • osamljenost, zaradi pomanjkanja živalske družbe: mnogi ljudje imajo globoko potrebo po povezovanju z živalmi, zato se počutijo kot da jim v življenju manjka nekaj pomembnega, če nimajo živalske družbe,
  • osamljenost, zaradi pomanjkanja časa prijateljev: včasih ljudje nimajo časa za vas, so preveč zaposleni s svojim delom in preostalim življenjem, imajo druge prijatelje ali pa ne želijo več početi stvari, ki ste jih včasih počeli skupaj,
  • osamljenost, zaradi pomanjkanja pravih prijateljev: lahko se zgodi, da ste z ljudmi “prijatelji“, vendar jim ne zaupate popolnoma, kajti ravno zaupanje je eden najpomembnejših elementov prijateljstva in
  • osamljenost, zaradi pogrešanja točno določene bližnje osebe: včasih nam manjka že samo “tiha“ navzočnost določene osebe in to, da vemo, da npr. v stanovanju nismo sami.

Kako preprečiti osamljenost

Pomembno se je zavedati, da je osamljenost mogoče premagati, vendar je za spremembo potrebno vložiti nekaj truda. Dolgoročno pa bo najbrž ta sprememba na vas imela pozitiven vpliv, saj se boste zaradi nje počutili bolj srečno in zdravo. Za preprečevanje občutka osamljenosti se lahko poslužujete naslednjih 5 nasvetov:

  • vključite se v prostočasne aktivnosti, v katerih uživate: takšne situacije ponujajo odlične priložnosti za spoznavanje novih ljudi in sklepanje novih prijateljstev,
  • pričakujte najboljše: osamljeni ljudje pogosto že na začetku pričakujejo zavrnitev, zato se poskušajte osredotočiti na pozitivne misli in stališča,
  • poskušajte razviti kvalitetne odnose: poiščite prijatelje, ki imajo podobne interese, vrednote in stališča kot vi,
  • zavedajte se, da je osamljenost znak, da se mora v vašem življenju nekaj spremeniti in
  • razumevanje posledic osamljenosti na vaše življenje: dolgotrajna osamljenost lahko pusti posledice na vašem fizičnem in duševnem zdravju.

Opomba: Vsebina prispevka je povzeta po Mind (2019). Loneliness,  Morin, A. (2020). The Health Consequences of Loneliness – Causes and Health Consequences of Feeling Lonely ter Rubin, G. (2018). 7 Types of Loneliness. 

Zala Žnidarič

Zala je diplomantka Biopsihologije in študentka magistrskega programa Psihologija. Svojo kreativnost in strokovnost vnaša v skrb za naša spletna omrežja ter pri pisanju strokovni prispevkov za naš blog. V prostem času se najraje sprošča ob sprehodih v naravi s svojim psom, pilatesu in pogovoru s prijatelji. Čas rada nameni tudi branju dobrih knjig (posebej kriminalk, pitju dobrega čaja in poslušanju glasbe.

Morda vas bo zanimalo tudi: