Vstop v vrtec je za otroka pomemben mejnik, ki prinaša številne spremembe in izzive. Za mnoge otroke to pomeni prvo resnično ločitev od staršev ali skrbnikov za daljše obdobje, kar lahko sproži ločitveno anksioznost. Ločitvena anksioznost je normalen in pogost odziv na novo situacijo, pri katerem otrok doživlja močan strah in stisko ob ločitvi od primarne osebe navezanosti. Razumevanje tega pojava in ustrezno ukrepanje lahko otroku olajša prehod v vrtec ter mu pomaga razviti občutek varnosti in zaupanja v novo okolje.

Kaj je ločitvena anksioznost?

Ločitvena anksioznost se pri otrocih običajno pojavi med 6. in 18. mesecem starosti, vendar lahko vztraja tudi v predšolskem obdobju. Gre za naravno fazo v otrokovem razvoju, ko se začne zavedati, da so starši ločeni od njega, in ko razvije strah, da jih morda ne bo več videl ali da ga bodo zapustili. Ta tesnoba se lahko pokaže kot jok, oprijemanje staršev, zavračanje vrtca, nočne more ali celo fizični simptomi, kot so bolečine v trebuhu ali glavoboli.

Zakaj se pojavi ločitvena anksioznost ob vstopu v vrtec?

Vstop v vrtec predstavlja velik korak v življenju otroka, saj je to prvič, ko se mora ločiti od staršev in vstopiti v povsem novo, neznano okolje. Otrok se mora prilagoditi na nove obraze, rutine in pravila, kar lahko sproži občutek negotovosti in strahu. Ločitvena anksioznost je v tem kontekstu normalen odziv na te spremembe in na občutek izgube varnosti, ki ga otrok povezuje s starši ali skrbniki.

Kako prepoznati ločitveno anksioznost?

Znaki ločitvene anksioznosti se lahko razlikujejo od otroka do otroka, vendar so nekateri najpogostejši simptomi:

• Jok in stiska ob odhodu staršev: Otrok se lahko začne močno jokati ali pa postane nemiren, ko zazna, da se bo moral ločiti od staršev.
• Oprijemanje staršev: Otrok se lahko tesno oprime staršev ali skrbnikov in jih noče izpustiti, ko pride čas za odhod v vrtec.
• Zavračanje vrtca: Otrok lahko zavrača vstop v vrtec ali izrazi željo, da bi ostal doma.
• Spremembe v spanju: Otroci z ločitveno anksioznostjo lahko doživijo težave s spanjem, kot so težave z uspavanjem, nočne more ali pogosta prebujanja.
• Fizični simptomi: Nekateri otroci lahko občutijo telesne simptome, kot so bolečine v trebuhu, glavoboli ali slabost.

Kako lahko starši pomagajo otroku pri premagovanju ločitvene anksioznosti?

Starši igrajo ključno vlogo pri podpori otroka pri premagovanju ločitvene anksioznosti. Tukaj je nekaj strategij, ki lahko pomagajo:

1. Postopna priprava na vrtec

Otrok se bo lažje prilagodil na vrtec, če ga boste že vnaprej postopno pripravljali na spremembo. Obisk vrtca pred začetkom, spoznavanje vzgojiteljev in pogovor o tem, kaj bo počel v vrtcu, lahko zmanjšajo otrokovo tesnobo. Postopni prehodi, kot so krajši obiski vrtca pred polnim urnikom, lahko pomagajo otroku, da se počuti bolj udobno.

2. Rutina in stabilnost

Vzpostavljanje jutranje rutine, ki je dosledna in predvidljiva, otroku daje občutek varnosti. Ko otrok ve, kaj pričakovati, se lahko bolje prilagodi novim izzivom. Rutina naj vključuje čas za umiritev, nežno slovo in jasen, pozitiven prehod v vrtec.

3. Kratko in spodbudno slovo

Slovo naj bo kratko, a ljubeče. Dolgi, čustveni odhodi lahko povečajo otrokovo tesnobo. Bodite pozitivni in mu recite, kdaj se boste vrnili. Na primer: “Zdaj se boš lepo igral v vrtcu, jaz pa te pridem iskat po kosilu.” Nato se odpravite brez podaljševanja slovesa.

4. Prehodni predmeti

Prehodni predmeti, kot so najljubša igrača, odejica ali kos oblačila, lahko otroku nudijo občutek varnosti in povezanosti s starši. Dovolite otroku, da vzame tak predmet s seboj v vrtec, saj bo to olajšalo prehod in zmanjšalo občutek osamljenosti.

5. Pozitivna povratna informacija

Ko otrok pokaže pogum in se spopade s svojo tesnobo, ga pohvalite. Poudarite njegove uspehe, ne glede na to, kako majhni se vam zdijo. Na primer: “Danes si bil zelo pogumen, ko si se poslovil!” To mu bo pomagalo graditi samozavest in zmanjševati strah.

6. Povezovanje z vzgojitelji

Vzpostavite dober odnos z vzgojitelji. Ko otrok vidi, da se starši in vzgojitelji dobro razumejo, se bo tudi sam lažje povezal z njimi in sprejel novo okolje. Vzgojitelji naj bodo obveščeni o posebnostih otroka, kar jim bo omogočilo, da nudijo boljšo podporo.

Kdaj poiskati dodatno pomoč?

Če ločitvena anksioznost vztraja dlje časa ali če močno ovira otrokovo vsakdanje življenje, je smiselno poiskati pomoč strokovnjaka, kot je psiholog. Strokovna podpora lahko pomaga otroku in staršem najti strategije za premagovanje tesnobe in omogoči otroku lažji prehod v vrtec.

Ločitvena anksioznost ob vstopu v vrtec je normalen del otrokovega razvoja, vendar je pomembno, da starši prepoznajo in razumejo otrokove občutke ter mu nudijo ustrezno podporo. S premišljeno pripravo, rutino, pozitivnim pristopom in sodelovanjem z vzgojitelji lahko starši otroku pomagajo premagati strahove ter se samozavestno prilagoditi na novo okolje. Tako bo otrok razvil občutek varnosti, zaupanja in radovednosti, ki mu bo pomagal v vseh prihodnjih življenjskih izzivih.