Ko je oče odvisen od alkohola, to močno zaznamuje življenje otroka. Dom, ki bi moral biti varno zavetje, postane nepredvidljiv in pogosto tudi nevaren prostor. Otrok ne ve, v kakšnem stanju bo oče prišel domov – bo trezen, pijan, jezen, nasilen ali otožen? Takšna nepredvidljivost povzroča kronični stres, ki otroka sili v nenehno prilagajanje in previdnost.

Otroci alkoholikov pogosto razvijejo strategije preživetja, ki jim pomagajo spopadati se z nestabilnim okoljem. Nekateri postanejo prekomerno odgovorni, prevzamejo vlogo odraslega in skrbijo za družino, drugi se umaknejo v svoj svet, tretji pa postanejo uporniki in izražajo svojo stisko z neprimernim vedenjem.

Kakšne posledice pusti očetova odvisnost na otroka?

Očetova odvisnost od alkohola ima dolgotrajne posledice na otrokov razvoj, čustveno stabilnost in samopodobo. Nekatere od glavnih posledic so:

1. Občutek sramu in krivde – Otroci alkoholikov pogosto nosijo občutek krivde in sramu zaradi vedenja svojega očeta. Pogosto mislijo, da so oni krivi za očetovo pitje ali da bi ga lahko ustavili, če bi se drugače obnašali.
2. Nizka samopodoba – Kritike, zanemarjanje ali nasilje, ki jih doživljajo, jih pripeljejo do prepričanja, da niso dovolj dobri ali vredni ljubezni.
3. Težave z zaupanjem – Zaradi izkušenj z lažmi, prelomljenimi obljubami in manipulacijo razvijejo globoko nezaupanje do drugih ljudi, kar lahko vodi v težave v odnosih.
4. Strah in anksioznost – Nenehna negotovost, ali bo dom danes varen ali ne, povzroči povečano anksioznost in pretirano občutljivost na spremembe.
5. Težave pri izražanju čustev – Otroci alkoholikov pogosto potlačijo svoja čustva, ker jih v otroštvu ni bilo varno izražati. To se lahko v odraslosti pokaže kot čustvena otopelost ali izbruhi jeze in frustracije.

Kako se te posledice izražajo in odražajo v odrasli dobi?

Posledice odraščanja ob odvisnem očetu se pogosto prenesejo v odraslo dobo. Nekateri tipični vzorci, ki jih razvijejo otroci alkoholikov v odraslosti, so:

1. Perfekcionizem in pretirana odgovornost – Ker so v otroštvu morali prevzeti odgovornost, so kot odrasli pogosto pretirano obremenjeni z nalogami in se trudijo nadzirati vse okoli sebe.
2. Strah pred zapuščanjem in nezdravi odnosi – Pogosto se zapletejo v soodvisne odnose, v katerih poskušajo “reševati” partnerja ali se po drugi strani bojijo čustvene bližine.
3. Nagnjenost k odvisnostim – Nekateri razvijejo lastne oblike zasvojenosti (alkohol, droge, delo, hrana) kot način bega pred čustveno bolečino.
4. Težave z zaupanjem in komunikacijo – Odrasli otroci alkoholikov imajo težave pri izražanju svojih potreb in čustev, saj so se v otroštvu naučili, da jih nihče ne sliši ali da izražanost čustev povzroči konflikt.
5. Nizka samopodoba in samosabotaža – Čutili so se nevredne ljubezni, zato v odraslosti lahko sabotirajo lastne uspehe ali dvomijo v svoje sposobnosti.

Drugi pomembni vidiki

1. Medgeneracijski prenos travme – Brez ustrezne pomoči lahko ti vzorci preidejo na naslednjo generacijo. Otroci odraslih otrok alkoholikov so pogosto izpostavljeni enakim vzorcem nestabilnosti, če se njihov starš ne sooči s svojo preteklostjo.
2. Iskanje pomoči in zdravljenje – Odrasli otroci alkoholikov lahko s psihoterapijo, podpornimi skupinami (npr. Al-Anon, ACOA) in samorefleksijo prepoznajo vzorce iz otroštva ter začnejo graditi zdrave odnose in stabilno samopodobo.
3. Moč prekinitev cikla – Kljub težkim izkušnjam imajo otroci alkoholikov možnost, da pretrgajo krog disfunkcije. Ko se zavedo svojih vzorcev in se jih naučijo spreminjati, lahko ustvarijo boljše pogoje za sebe in prihodnje generacije.