Kako predšolski otrok doživlja konflikte med starši
Konflikti med starši so naravni, vendar je njihova izvedba ključnega pomena za otrokovo doživljanje varnosti. Spoštljiv način reševanja sporov otroku omogoča, da se nauči zdravih vzorcev reševanja nesoglasij in razvija čustveno odpornost. Na drugi strani pa nenehni konflikti, kričanje in vključevanje otroka v spor lahko pustijo dolgoročne negativne posledice na njegovem duševnem zdravju in odnosih v prihodnosti.
21. februarja 2025
Deli članek

Konflikti med starši so neizogiben del družinskega življenja, vendar je ključno, kako jih obvladujemo in kako vplivajo na otroke. Predšolski otrok še nima kognitivnih sposobnosti za razumevanje odraslih nesoglasij, zato lahko konflikti močno vplivajo na njegov občutek varnosti in razvoj čustvene regulacije.

Ali je prav, da starši pred otrokom stopijo v konflikt?

Ni nič narobe, če se starša pred otrokom ne strinjata in imata različna mnenja, vendar je ključno, da konflikt rešujeta na spoštljiv način. Pomembno je, da se izogibata kričanju, zaničevanju in vključevanju otroka v spor. Otrok ne bi smel biti priča nespoštljivemu vedenju niti ga ne bi smeli postavljati v vlogo razsodnika ali tolažnika.

Konstruktivno reševanje konfliktov otroku pokaže, da so nesoglasja naravni del odnosov in da jih je mogoče reševati na miren in spoštljiv način. S tem pridobi pomembne vzorce za svoje lastne odnose v prihodnosti.

Kako otrok doživlja dvig tona glasu?

Predšolski otrok je izjemno občutljiv na glasovne spremembe, saj zvok predstavlja enega od primarnih načinov njegovega zaznavanja sveta. Ko se ton glasu zviša, otrok to pogosto doživi kot grožnjo, tudi če ni neposredno vpleten v konflikt. Možen je odziv “boj, beg ali zamrznitev”, kar pomeni, da se lahko začne upirati, umakne ali se popolnoma zapre vase.

Čustveni odzivi in občutek varnosti

Ko se starša pred otrokom prepirata na nefunkcionalen način, se pri njem lahko pojavijo naslednji občutki:

  • Strah in tesnoba – Otrok se boji, da bi se nekaj slabega zgodilo, saj ne razume odraslih sporov.
  • Krivda – Pogosto otroci mislijo, da so oni razlog za prepir.
  • Nesigurnost – Konflikti rušijo otrokovo predstavo o stabilnosti in varnosti domačega okolja.
  • Jezni ali žalostni odzivi – Otrok se lahko začne obnašati agresivno ali umakne v tišino.

Kako konflikt reševati na način, ki otroku ne škodi?

  • Ohraniti spoštljiv ton – Nesoglasja je treba reševati mirno in s spoštovanjem.
  • Ne vključevati otroka – Starša ne smeta govoriti o otroku pred njim ali ga postavljati v vlogo mediatorja.
  • Otrok potrebuje zagotovilo varnosti – Po prepiru je pomembno otroku razložiti, da kljub nesoglasju starša ostajata ljubeča in varna figura v njegovem življenju.