1. Priprava na vstop v šolo
Preden otrok začne obiskovati šolo, je pomembno, da ga starši postopoma pripravijo na spremembe, ki jih prinaša šolsko okolje. Otroka lahko vključite v pogovor o šoli, o tem, kaj lahko pričakuje, kako bo potekal dan in kakšne so njegove odgovornosti. Pomembno je, da otrok dobi občutek, da gre za pozitivno izkušnjo, ki mu bo prinesla nove prijatelje in znanje.
2. Rutina in struktura
Rutina in struktura sta ključni pri ustvarjanju občutka varnosti za otroka. Vzpostavitev rednega urnika, ki vključuje čas za učenje, igro in počitek, lahko otroku pomaga pri prehodu v šolsko življenje. Pomembno je, da otrok ve, kaj lahko pričakuje, saj to zmanjšuje občutke negotovosti.
3. Podpora pri razvijanju socialnih veščin
Socialna interakcija je pomemben vidik šolskega življenja. Otroci, ki imajo težave z navezovanjem stikov ali z izražanjem svojih potreb, lahko občutijo osamljenost ali izključenost. Starši lahko pomagajo otroku pri razvijanju socialnih veščin tako, da ga spodbujajo k igri z vrstniki in ga učijo, kako na primeren način komunicirati in reševati konflikte.
4. Ustvarjanje odprtih komunikacijskih kanalov
Starši naj vzpostavijo odprto komunikacijo z otrokom, kjer bo le-ta čutil, da lahko izrazi svoje občutke in misli brez strahu pred obsojanjem. Pomembno je, da starši aktivno poslušajo otroka in se z njim pogovarjajo o njegovih izkušnjah v šoli. Tako lahko hitro opazijo morebitne težave in ukrepajo, preden se te poglobijo.
5. Spodbujanje samostojnosti in odgovornosti
V šolskem okolju se od otrok pričakuje določena stopnja samostojnosti in odgovornosti. Starši lahko otroku pomagajo razviti te lastnosti tako, da mu omogočijo, da samostojno opravlja naloge, kot so priprava šolske torbe, sledenje domačim nalogam in organizacija svojega časa. Pomembno je, da starši pohvalijo otroka za njegove dosežke in mu dajo občutek, da je sposoben.
Vstop v šolo je pomemben korak v otrokovem življenju, ki pa ga lahko spremljajo tudi izzivi. S pravočasno in ustrezno podporo staršev ter po potrebi s pomočjo psihoterapevta, lahko otroku zagotovimo stabilno okolje, kjer se bo počutil varno in podprto. Pomembno je, da se otroka spodbuja k izražanju svojih čustev, hkrati pa mu omogoča razvoj samostojnosti in socialnih veščin, ki mu bodo v pomoč ne le v šolskih letih, temveč tudi kasneje v življenju.
