Otroška igra je veliko več kot le preprosta zabava ali način, kako otroci preživljajo čas. Je ključno orodje, preko katerega otroci raziskujejo svet, razvijajo različne spretnosti in – kar je morda najpomembnejše – gradijo svoj občutek varnosti ter zadovoljujejo svojo naravno potrebo po nadzoru nad svojim življenjem.
Igra kot varno zatočišče
Za otroke je svet pogosto velik, nepredvidljiv in včasih celo zastrašujoč. V svetu, kjer morajo slediti pravilom odraslih in kjer imajo omejeno moč odločanja, igra predstavlja varno zatočišče. Med igro otrok postane “glavni režiser” dogajanja – sam določa pravila, vloge in potek zgodbe.
Ko se otrok igra, ustvarja manjši, obvladljiv svet, ki ga lahko razume in v katerem ima glavno besedo. To mu daje močan občutek varnosti in predvidljivosti. Na primer, ko otrok vedno znova gradi in podira stolp iz kock, ne vadi le motoričnih spretnosti, ampak tudi doživlja zadovoljstvo ob predvidljivem izidu – stolp se vedno znova podre na enak način, kar otroku daje občutek, da razume in obvladuje ta mali košček sveta.
Nadzor v svetu brez nadzora
V vsakdanjem življenju imajo otroci zelo malo resnične moči odločanja. Kdaj bodo jedli, spali, šli v vrtec ali šolo – vse to določajo odrasli. Igra tako postane ključno področje, kjer lahko otrok izkusi občutek nadzora.
Med simbolno igro, ko se otrok pretvarja, da je zdravnik, učitelj ali starš, prevzame vlogo avtoritete in doživlja, kako je imeti moč. Ko se igra z lutkami ali plišastimi igračami, jim določa vloge, dialog in usodo. To zadovoljuje otrokovo temeljno psihološko potrebo po avtonomiji in nadzoru.
Igra vlog in obvladovanje strahov
Posebej zanimiva je igra vlog, preko katere otroci pogosto predelujejo situacije, ki so jim povzročale stres ali strah. Otrok, ki se je bal obiska pri zdravniku, se bo morda doma igral zdravnika, kjer bo sam prevzel vlogo zdravnika in svojo igračo “zdravil”. Tako lahko na varen način predela izkušnjo, vendar tokrat z občutkom nadzora nad situacijo.
Podobno se otroci pogosto igrajo šolo, družino ali različne poklice. Preko teh iger ne samo, da raziskujejo različne družbene vloge, ampak tudi predelujejo svoja čustva in gradijo razumevanje sveta okoli sebe – vse to v varnem okolju, kjer imajo sami nadzor nad potekom dogodkov.
Rutina in predvidljivost v igri
Mnogi starši opažajo, da njihovi otroci želijo isto pravljico brati znova in znova ali da vztrajajo pri natančno določenem poteku igre. Ta potreba po rutini in predvidljivosti je globoko povezana z otrokovo potrebo po varnosti. Ko otrok ve, kaj sledi, se počuti varnega in sposobnega obvladati situacijo.
V igri z jasno strukturo in predvidljivim potekom otrok doživlja pomirjujoč občutek, da svet ni kaotičen, ampak da obstajajo vzorci, ki jih lahko prepozna in predvidi.
Kako lahko starši podprejo otroka?
Za starše je pomembno, da razumejo to globoko psihološko vrednost igre in jo podpirajo:
- Dovolite otroku, da vodi igro in določa pravila (razen kadar gre za varnost).
- Omogočite dovolj prostega, nestrukturiranega časa za igro.
- Zagotovite materiale, ki spodbujajo ustvarjalno igro (preproste igrače, ki omogočajo različne načine uporabe).
- Spoštujte otrokovo potrebo po ponavljanju določenih iger ali rutin.
- Pridružite se otrokovi igri, vendar sledite njegovemu vodstvu.
Igra ni le zabava ali “otroško delo” – je ključno orodje za otrokov psihološki razvoj in gradnjo notranje varnosti. Preko igre otrok razvija občutek, da lahko vpliva na svet okoli sebe, da lahko obvladuje izzive in da je svet dovolj predvidljiv, da se v njem počuti varno.
Ko naslednjič opazujete otroka, ki se zatopljeno igra zdravnika, trgovino ali gradi kompleksne svetove iz kock, vedite, da ne izgublja časa – gradi občutek varnosti in nadzora, ki mu bo služil vse življenje.
