Intervju s sodelavko Majo Maraž v oddaji Klicna koda o pomenu objemov
Vabljeni k branju intervjuja, ki ga je novinarka Klara Eva Kukovičič izvedla s sodelavko mag. Majo Maraž ob Svetovnem dnevu objemov v sklopu oddaje Klicna koda.
24. januarja 2024

Kaj se zgodi v naših možganih, ko nekoga objamemo?

Ob vsakem objemu prične naše telo proizvajati endorfine, ki lajšajo bolečino in stres ter povzročajo občutek sreče in evforije. Ob njih pa se sprošča hormon oksitocin, ki ga poznamo tudi pod imenom “hormon ljubezni ali hormoni sreče”. Nevrološko gledano imajo torej objemi velik vpliv na naše telo. Poleg nevrološkega pogleda pa je tukaj še bolj psihološki, človeški bi lahko rekli. Objem je gesta, vedenje s katerim damo našim možganom vedeti, da nismo sami. Damo jim vedeti, da je tukaj ob nas nekdo, ki nam je pripravljen stati ob strani, pomagati ter nuditi ljubezen in bližino. To sporočilo nas pomiri v celoti. Pomiri nas toliko, da smo bolj zadovoljni z življenjem ter se uspemo uspešneje soočati s težavami.

Zakaj vse je dobro, da nekoga objamemo?

Če pomislimo smo vsi pričeli svoje življenje v objemu maminega trebuha. Objemi so prirojena človeška potreba. So tista tiha, neverbalna komunikacija, ki jo vsi razumemo. Z vsakim objemom vstopimo v osebni prostor druge osebe. S tem ko sprejmemo objem dovoljujemo drugemu, da vstopi v našega. Temelj objema morata zato biti dovoljenje in občutek varnosti, zaupanja. Poleg tega, da objemi pozitivno vplivajo na naše fiziološke vidike, kot sta zmanjševanje stresa in izboljšanje delovanja imunskega sistema imajo tudi pomembno psihološko vlogo, saj pripomorejo k izboljšanju razpoloženja,zmanjšanju občutka osamljenosti in krepitvi odnosov. In ne samo to, objemi imajo pomembno vlogo pri regulaciji čustva sramu, saj nam daje objem občutek pripadnosti in priložnost, da se počutimo sprejete v svoji ranljivosti. 

Je pomembno, kako dolgo naj traja objem? 

Če pomislimo na vse objeme, ki smo jih podelili in katerih smo bili deležni hitro ločimo med tistimi srčnimi, pristnimi in tistimi hitrimi, lahko bi rekli protokolarnimi. Verjamem, da je vsak objem dobrodošel, če je ta z osebo, ki nam veliko pomeni. Ob osebi, ki nam je pri srcu se bo naše telo v objemu sprostilo in začutilo ljubezen po kateri vsi hrepenimo. Objem je seveda vedno dobrodošel, ne glede na njegovo trajanje. Je pa tudi preizkus za postavljanje med v odnosih. Poznati sebe pomeni tudi vedeti, koliko nam fizični stiki med katere sodijo objemi ustrezajo, posledično pa biti sposobni skomunicirati z drugim svoje potrebe in pričakovanja. Objem naj bo torej toliko dolg kolikor čutimo, da je za nas prav.

Koliko sekund naj traja objem, da že ima učinek na nas?

Raziskave kažejo, da je za sproščanje oksitocina potreben 10 sekundni objem. V tem času se naše telo začne že aktivno bojevati z okužbami, lajša depresijo in zmanjšuje utrujenost. 20 sekundno objemanje ima še močnejše učinke, saj že aktivno zmanjšuje učinke stresa in regulira krvni tlak. Ameriška psihologinja Virginia Satir, ki se je raziskovalno ukvarjala s pomenom dobrih odnosov je učinke objemov povzela s tem, da“Potrebujemo štiri objeme na dan za preživetje. Osem objemov na dan za zdravo funkcioniranje. Dvanajst objemov na dan za osebno rast.”.

Ima objemanje enak učinek, ne glede na to, ali smo otroci ali starejši?

Pomen objema razumemo že v otroštvu, saj nam že takrat objem mame in očeta nudita občutek varnosti in miru. In ne le to. Preko objemov staršev se učimo kako izražati svoja čustva, kako kazati ljubezen in naklonjenost. Družine so si sicer zelo različne glede tega. V nekaterih družinah so objemi zelo dobrodošli, spodbujeni, pri drugih pa je lahko čutiti veliko hladnost in odtujenost tega fizičnega stika. Objem s časom ne izgubi svojega čustvenega pomena in vrednosti. Tako kot pomeni otroku veliko, da je deležen objemanja s strani staršev in drugih pomembnih oseb v njegovem življenju, tako tudi mi odrasli ohranimo to potrebo. Tukaj govorim predvsem o potrebi po bližini, zaupanju, varnosti. V odraslosti pogosto povezujemo objemanje z nemočjo, ranljivostjo. Kot otroci smo bistveno bolj in tudi lažje ranljivi in hitreje spuščamo k sebi drugega, v odraslosti se izrazijo čustvene zavore na tem področju. Običajno se zaradi ran v preteklih odnosih bojimo ranljivosti, zato lahko tudi objeme doživljamo s strahom. Izrednega pomena je, da preverimo z drugo osebo ali ji tovrsten stik ustreza, prav tako pa da tudi sami postavimo mejo fizičnega stika tam, do koder nam je prijetno in varno.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Ne spreglejte svežih objav!

S prijavo na psihološke e-novice se boste pridružili vsem, ki že prejemajo novosti povezane z našimi programi, skupinami in izobraževanji. Prav tako pa bomo poskrbeli, da pridejo vse vsebine iz našega bloga v vaš e-poštni nabiralnik.