Maja-Maraž-Psihološki-raziskovalni-inštitut

Avtor: Maja Maraž

Depresija ali bolje depresivna motnja, je motnja razpoloženja in čustvovanja s sočasnimi spremembami izgleda, vedenja, mišljenja in drugih duševnih funkcij. Tvori jo cela paleta znakov in simptomov, od izrazito individualnih telesnih in duševnih sprememb, pa vse do sprememb posameznikove povezanosti z družbo. Depresivna motnja je najpogostejša duševna motnja, saj na njen razvoj vplivajo različne vrste ranljivosti, od pretežno dednostno obarvanih pa vse do ranljivosti, ki so povezane s širšim in ožjim okoljem, v katerem in s katerim prihaja posameznik v stalne ali občasne stike. Med ranljivostmi so pomembne dolgotrajne obremenitve (finančne težave, brezposelnost, telesna bolezen, bolezni bližnjih,…) in težave v medosebnih odnosih (odsotnost zaupne osebe, konfliktni odnosi, pretirano intenzivni odnosi).

Znaki oz. simptomi depresije

Simptomi depresije se lahko pojavljajo kot blažji ali težji, lahko se izražajo kot potrtost, malodušje oz. mračno razpoloženje, lahko pa se tudi pretvorijo v zelo intenzivno žalost, v kateri posameznik popolnoma preneha oz. je nesposoben skrbeti bodisi zase ali druge.  Prizadenejo področje čustvovanja in razpoloženja, mišljenja in spominskih funkcij, vedenja in psihomotoričnih aktivnosti ter področje fizioloških funkcij in telesnih senzacij. 

Spremenjeno čustvovanje in razpoloženje

Osebe s simptomi depresije značilno občutijo žalost in brezupje. Zgubljajo sposobnost občutenja zadovoljstva in zanimanja za stvari oz. aktivnosti, ki so jih nekoč veselile oz. so jih rade počele. V sebi nosijo globoko trpljenje in čustvene bolečine ter ne verjamejo v boljšo prihodnost oz. možnost izboljšanja trenutne situacije. Na obrazu se jim izražajo bolečina, trpljenje in žalost, pogosto brez solz, saj veliko izmed njih toži, da ne zmorejo jokati. Številni med njimi se začnejo zapirati vase, predvsem pred družino, prijatelji, sošolci ali sodelavci ter tako počasi in pogosto neopazno tonejo v vse hujšo depresivno motnjo.

Spremenjeno mišljenje in spomin

Veliko oseb z depresijo ima negativna razmišljanja, saj prej običajne misli postanejo prežete z obupom. Številni med njimi so pogosto zelo samokritični, pesimistični, v hujših primerih s samodestruktivnimi mislimi, ki jih je potrebno vzeti zelo resno, kajti velikokrat se pojavijo tudi samomorilne misli. Poleg negativnega razmišljanja se lahko pojavijo tudi težave s koncentracijo in odločanjem ter težave s kratkoročnim spominom. Nekatere izmed njih se ne zmorejo spomniti niti vsakodnevnih opravil (npr. ženska, ki je vsakodnevno kuhala, sedaj ni sposobna kuhati). Pri starejših osebah lahko nastane problem, saj jih lahko obravnavajo kot osebe z demenco in ne kot osebe z simptomi depresije.

Spremenjeno vedenje in psihomotorične funkcije

Spremenjeno vedenje je odraz negativnih čustev in misli, ki jih osebe z depresijo doživljajo. Pogosto se umaknejo v samoto, postanejo apatični in nezainteresirani. Pogosto lahko jočejo, imajo izbruhe jeze ter se pritožujejo nad vsem. Veliko izmed njih zanemari svoj zunanji videz in ne skrbijo niti za svojo osebno higieno, prav tako lahko veliko spijo in mnogi med njimi ne zmorejo vstati iz postelje. V resnejših primerih take osebe niso sposobne komunikacije z okolico, učenja in igranja, branja, poslušanja ali gledanja televizije. Oseba z depresijo pa je lahko tudi pogosto vznemirjena, ne zmore sedeti na enem mestu, pogosto v nenehnem premikanju dela telesa (npr. stiskanje rok, igranje s prsti, z rokami v laseh). Lahko pa ima tudi zakočeno držo, brez spontanih premikov, s pogledom v stran ali tla, ki lahko vodi do neokretnosti. Poleg naštetih sprememb, pa je lahko prisoten še upočasnjen govor brez intonacije, ki deluje precej monotono s kratkimi stavki ali pa so uporabljene le posamezne besede.

Motnje fizioloških funkcij in telesnih senzacij

Nekatere osebe simptome depresije doživljajo predvsem na telesnem nivoju. Take osebe predvsem ne zaznajo simptomov depresije na ostalih področjih, pritožujejo se pa nad bolečinami v različnih delih telesa, lahko pa so telesni simptomi pridruženi simptomom depresije na ostalih področjih. Pri osebah z depresivno simptomatiko je pogosto opaziti tudi spremembe apetita, največkrat je ta oslabljen, nekatere osebe pa tožijo o povečanem apetitu in porastu telesne teže. Veliko, približno 80 % oseb ima tudi motnje spanja, še posebej se pritožujejo, da težko zaspijo in se zjutraj zgodaj zbujajo, prav tako se jim dogaja, da se ponoči pogosto prebujajo. Pritožujejo se tudi nad kronično utrujenostjo in zmanjšanim spolnim poželenjem.

Depresivne motnje si ni mogoče avtodiagnosticirati. Pogosto prihaja do zmotnih prepričanj o tem kaj depresija je in kaj ni, saj se izraz uporablja tudi v laičnem jeziku (primer: danes sem depresiven). V primeru, da sumite, da imate depresivno motnjo je zato pomembno, da pomoč poiščete pri strokovnjaku, ki vam bo lahko pomagal (v tem primeru je to psihiater).

Prijavite se na e-novice, če želite prejemati prispevke neposredno v svoj e-poštni nabiralnik.