Strah je čustvo, ki opozori na zaznano nevarnost. Zaznana nevarnost je lahko zunanja, lahko je realna, lahko pa tudi namišljena. Kljub pomembni prilagoditveni funkciji, ki jo ima čustvo strahu, je to neprijetno čustvo, ki ga doživljamo kot bolečega in negativnega. Podobno kot jeza ima tudi strah funkcijo samozaščite. Človeka je lahko strah neposredne fizične nevarnosti, ki mu grozi, lahko ga je strah katastrofalnih pričakovanj v zvezi s svojo prihodnostjo ali prihodnostjo drugih, lahko ga je strah pred prihodnjimi neuspehi, izgubami pa tudi uspehi. Na več stvari je posameznik navezan, več razlogov za strah ima. Čeprav je čustvo strahu lahko zelo neprijeten, je bolje, da si ga dovolimo občutiti, kot da ga potlačimo. Poleg tega, da nas omejuje pri odločitvah, lahko potlačeno strah vodi do depresije, jeze in zatiranja drugih čustev.
Vrste strahu
Ločimo različne stopnje strahu, od blage “malo se bojim te možnosti” do razbohotene groze, ki nam skoraj ne da dihati. Med tem dvojim so občutki panike, ki se lahko pojavljajo tudi večkrat tekom dneva, ko pomislimo na posledice stvari, ki smo jih ali pa jih nismo naredili. Včasih lahko sprožijo strah beseda, kraj ali vonj. Veliko strahov pa je zakrinkanih z drugimi strahovi, s katerimi se nam je lažje ukvarjati. Strah se zato lahko pojavlja v različnih oblikah in preoblekah, kot je/so: vročica pričakovanja, občutek prepadenosti ali osuplosti, občutek uničujoče groze, različne vrste fobij, tesnoba in zaskrbljenost, sram, upanje, sovraštvo, idr.
Telesni odzivi na strah
Čustvo strahu v posameznikovem organizmu sproži obramben odziv, ki je lahko v marsičem podoben kot pri čustvu jeze. Posameznikova raven budnosti se poveča, pozornost se usmeri v smeri grozeče nevarnosti, zaznavanje podrobnosti v povezavi z nevarnostjo se poveča. Na tak način poskuša organizem pridobiti kaj največ informacij, povezanih z nevarnostjo, kar mu omogoči ustrezen odziv. V kolikor organizem presodi, da ima na razpolago dovolj virov za uspešno obrambo v smislu boja oziroma spopada, ali dovolj virov za uspešen pobeg, se v organizmu sproži odziv bega ali boja. Kadar pa presodi, da nima dovolj virov niti za boj niti za pobeg, pa se v telesu sproži obrambni odziv zamrznitve oziroma otrplosti.
Intenziteta strahu
Strah je pogosto povezan s stvarmi, ki posameznika presegajo. Intenziteta strahu, ki ga doživljamo, je zato odvisna od tega, kakšna je dejanska nevarnost, ki posamezniku grozi, pa tudi od posameznikove zmožnosti spoprijemanja s to nevarnostjo. Ista nevarnost lahko pri nekomu sproži zelo močan strah, pri nekom, ki je vešč soočanja s tako situacijo, pa lahko sproži komaj zaznavno intenziteto strahu.
Opomba: Vsebina prispevka je povzeta po Mateja Cvetek. 2014. Živeti s čustvi. Ljubljana: Teološka fakulteta ter po Frances Wilks. 2001. Inteligentna čustva. Kranj: Ganeš
