Se spomnite morda situacije, ko sta se s partnerjem pogovarjala o ranljivosti ali prizadetih čustvih in vam je partner s svojim odzivom pomagal začutiti bližino med vama. Pogosto se po takšnem dogodku vprašamo “Kaj točno je storil, kar je izzvalo tako veliko razliko?” ali “Kaj se je zgodilo prejšnjič, da sva spor tako lepo rešila?”. Odgovor na to je, da sta vzpostavila povezanost. Ampak kako? V nadaljevanju delimo z vami 7 korakov s katerimi lahko umirite nepovezanost v težkih trenutkih.
1. Korak: Ustavite se
Med prerekanjem se pogosto prepustimo medsebojnemu napadanju in branjenju: kdo ima prav, kdo se moti, kdo je žrtev in kdo zlobnež. Igramo se nasprotnike in celo uporabljamo zaimke “jaz” in “ti”. “Jaz si zalužim skrb!”. Na tej točki je pomembno, da se uspemo ustaviti in izstopiti iz položaja jaz in ti ter preklopiti v pozicijo “midva”, recimo: “Vedno naju zanese sem. Tukaj se zatakneva. Oba želiva dokazati vsak svoj prav, in to počneva do onemoglosti.”.
2. Poimenovanje
Skupaj s partnerjem skušajta poimenovati vajin način delovanja. Spregovorita o tem, kako se odzivata v težkih trenutkih. Recimo:
“Začelo se je z mojim pritoževanjem, nato sem se razjezila nate…”
“Začel sem se braniti in napadati nazaj.”
3. Izrazite svoja čustva
S tem, ko jasno izrazimo svoja čustva odpremo drugemu vrata do boljšega razumevanja. Tako sebi kot drugemu damo možnost za vzpostavitev varne čustvene povezanosti. Recimo:
“V meni se pojavi jeza. Del mene ti želi reči: OK, če je res tako težko živeti z mano ti bom že pokazala! V sebi pa se v resnici vsa tresem.”
“En del mene čuti jezo, drugi del pa si želi, da bi se mi približal.”
4. Prevzemite delež odgovornosti
Prevzemite delež odgovornosti svojega vpliva na partnerjeva čustva. Prepoznati moramo, kako naše običajno ravnanje s čustvi partnerja vrže iz ravnovesja in pri njem vklopi globlje navezovalne strahove. Če smo povezani, bodo naša čustva naravno vplivala na partnerjeva. Toda včasih je zelo težko videti svoj vpliv na ljudi okrog sebe, ko smo ujeti v svoja lastna čustva, še posebej, ko nam strah oži pogled.
5. Povprašajte o globljih čustvih
Partnerja povprašajte o globljih čustvih. Med prepirom in obdobjem odtujitve, ki običajno sledi smo preveč zaposleni vsak s seboj in svojim doživljanjem, da bi se medsebojno uglasili z globljimi čustvi drug drugega in prepoznali, da se dotikamo ranljivih točk. Ko pa nekoliko upočasnimo smo zmožni pogledati večjo sliko, lahko nas začnejo zanimati nežnejša, globlja čustva drug drugega, namesto, da se osredotočamo samo vsak na svoje lastne bolečine in strahove ter o partnerju domnevamo vse najslabše.
6. Spregovorite o svojih globljih čustvih
Čeprav je izražanje najglobljih čustev lahko za vas najtežji korak, je hkrati tudi najbolj dragocen. Včasih gre za žalost in sram, najpogosteje pa za navezovalne strahove. Partnerju s tem pokažete, za kaj pri vas med prepirom v resnici gre. Vse prevečkrat ne opazimo navezovalnih potreb in strahov, ki se skrivajo pod površjem nenehnih bitk glede vsakdanjih stvari. Preučevanje takšnih trenutkov nepovezanosti pomaga raziskati lastne občutke in jih podeliti z drugim.
7. Stopita skupaj
Ko skupaj delata zgornje korake, se med ljubljenimi stke prenovljeno, resnično partnerstvo. Zdaj ima par skupno izhodišče in skupen cilj. Nič več se ne dojemata kot sovražnika, temveč kot zaveznika. Lahko prevzameta nadzor nad vse bolj negativnimi pogovori in se raje skupaj postavita po robu negotovosti, namesto, da jo povečujeta. To vama da možnost, da znova začutita moč, ko se lahko dogovorita in ne dovolita, da se spet zatakneta kot običajno. Tudi če nista prepričana kakšen je naslednji korak je to veliko bolje, saj ne tičita vedno na istem mestu.
Povzeto po knjigi dr.Sue Johnson “Hold Me Tight”.
