V osmem prispevku naše decemberske akcije 10 člankov v 10 dneh na temo partnerskih odnosov delimo z vami šest temeljih korakov odpuščanja v partnerskem odnosu.
Korak št.1
Prizadeti partner mora čim bolj odprto spregovoriti o svoji bolečini. Pri tem se moramo upreti skušnjavi, da bi očitali partnerju, in ohraniti pozornost na opisovanju bolečine in natančno določene situacije, kjer je bolečina nastala, ter kako je vplivala na občutek varnosti v odnosu. Analiziranje morja čustev pri iskanju bistva bolečine je lahko težavno. Partnerju, ki je ‘kriv’, ni lahko vztrajati in razumeti trpljenja drugega. Dejstvo, da sta v odnosu že raziskala individualne ranljive točke naj bi pomagalo, da se vsak poglobi v to, kar pripoveduje drugi, četudi vam bodo morda neke besede povzročale tesnobo. Ko lahko razumeta navezovalne bolečine, potrebe in strahove, ki se skrivajo pod površino dogajanja, se lahko upočasnita in jih pomagata predelati drug drugemu.
Korak št.2
Partner, ki je ranil drugega, mora ostati čustveno navzoč in priznati bolečino ranjenega partnerja ter svojo vlogo pri njenem nastanku. Dokler ranjeni partner ne vidi, da je njegova bolečina sprejeta in priznana s strani partnerja, ki jo je prizadejal, je ne bo zmogel spustiti. Vedno znova bo ‘klical’ partnerja, da bi ga tam začutil v globinah rane. Morda se partner, ki je povzročil veliko bolečino pri svojem partnerju, doslej še nikoli ni oglasil na klice partnerja po več stika in povezanosti – in zato šele zdaj začenja razumeti, kakšno bolečino je povzročil. Pomembno je, da se partner zaveda, da lahko s svojim odzivom v sedanjosti popravi nastalo škodo in s tem vpliva na prihodnost para.
Korak št.3
Partnerja začneta obračati stališče ‘Nikoli več’ v nasprotno smer. Dr. Sue temu pravi, da partnerja znova pregledujeta scenarij.
Korak št.4
Partner, ki je v preteklosti prizadel drugega, zdaj počasi začenja prevzemati odgovornost za svoja dejanja in potem prizadetemu partnerju v skladu s tem izrazi tudi svoje obžalovanje in kesanje. Tega pa ne more storiti z neosebnim ali obrambnim sporočilom. Če partner, ki je prizadel, želi, da prizadeti partner verjame njegovemu opravičilu, mora poslušati partnerja in začutiti njegovo bolečino. Pokazati mora, da se ga je ta bolečina dotaknila.
Korak št.5
Ranjen partner lahko pove, kaj potrebuje od partnerja, ki ga je prizadel, da bo lahko zaprl svojo rano. Nato naj prizadeti partner neposredno prosi partnerja, ki je prizadejal bolečino, naj ta tokrat zadovolji te odnosne potrebe oz. naj se na potrebo prizadetega partnerja tokrat odzove drugače, kot se je v prvotni boleči situaciji. To med partnerjema oblikuje nov občutek čustvene povezanosti, ki predstavlja ‘protistrup’ strašljivim občutkom osamljenosti in ločenosti, ki so se v preteklosti vzbudili v prizadetem partnerju zaradi neuglašenega odziva drugega partnerja.
Korak št.6
V šestem koraku par ustvari novo zgodbo. Nova zgodba opisuje, kako sta se skupaj spoprijela s travmo in jo začela zdraviti. Zdaj se lahko pogovarjata kot tim – kako bi lahko drug drugemu pomagala pri učenju in celjenju ran iz preteklosti in kako preprečiti nastanek novih v prihodnosti.
Povzeto po knjigi dr.Sue Johnson “Hold Me Tight”.
Povzela Eva Krebl.
